Mestna vročica

Število noči, ki so lahko potencialno nevarne za ljudi bi se naj do leta 2040 povečalo za petkrat.

V procesu, znanem kot urbani efekt vročega otoka, naj bi se v prihodnjih letih temperature ponoči v mestih dvignile za kar 10°C.

Globalno segrevanje in vedno večja velikost in gostota mest lahko povzroči noči, kjer temperatura že tako po navadi ne pade pod 20°C, da bo ta še višja. To pa je seveda lahko potencialno smrtonosno za prebivalce takšnih mest, saj bi ponoči bila temperatura visoka tudi do 30°C, kar je 10°C višje kot v okolici takšnega mesta.

To pa povzroči absorbcija dnevne vročine, ki se ponoči nato sprošča s cest, pločnikov ter zgradb. Poleg tega pa ogromno toplote povzročijo dodatno še vozila ter ostala sredstva.

Če pomislimo, da je že leta 2003 umrlo več tisoč starejših ljudi zaradi vročega ozračja (po Evropi je bilo kar 35.000 takšnih primerov), potem se lahko zamislimo kaj nas še čaka. Za takšno število smrti so seveda bile krive nočne temperature, saj če ponoči temperatura ne pade pod 20°C, si telo težje opomore od vročinskega stresa, ki ga je doživelo tekom dneva.

Morda se nam trenutno 2°C višje temperature ne zdi veliko (toliko znana trenutno povprečno zvišanje temperature v zadnjih letih), vendar pa to pomeni še dodatnih nekaj temperaturnih razlik v že tako prevročih dneh in nočeh, ki nas čakajo.

Mikroorganizmi se prilagajajo spremembam na zemlji

Študija skupnosti mikrobov namesto individualnih mikroorganizmov lahko pomaga znanstvenikom odgovoriti na temeljna vprašanja, kako se ekosistem odziva na klimatske spremembe ali onesnaženost.

Morski mikroorganizmi so odgovorni kroženje za 99 % svetovnih plinov ter 50 % svetovne primarne proizvodnje. Glede na ključno vlogo, ki jo imajo morski mikroorganizmi pri ohranjanju življenja, je izredno pomembno razumeti, kakšen učinek ima zakisanost morja na mikroorganizme.

Če želimo imeti torej neko realno oceno, kako skupnosti mikroorganizmov vplivajo na okolje, je potrebno upoštevati vse interakcije med mikroorganizmi znotraj nekega ekosistema. To pa ni možno doseči s pregledom sprememb v genskih spremembah individualnih mikrobnih celic, kot se je to navadno delalo.

Zato je potrebno pregledati genske ekspresije celotne skupnosti teh mikrobov. Skupina znanstvenikov je takšno metodo že uporabila v Severnem morju, kjer je opazovala populacijo mikrobov in njihov odziv na povečano kislost morja. Skupina je nato ugotovila, da skupno povečanje v genih lahko pomaga celicam, da ohranijo konstantno pH vrednost znotraj same celice pod izredno stresnimi pogoji.

Omenjena ekipa že načrtuje, da bo podoben preizkus izvedla v Arktičnem morju, saj so tam te skupnosti bolj krhke. Takšne raziskave pa lahko na koncu pripeljejo do odkritja, kako naše aktivnosti vplivajo na funkcije ekosistema. To pa je sedaj nujno, če želimo ohraniti kolikor toliko zdrav planet.

Vpogled v suho preteklost Afrike

Raziskava dreves v severozahodnem delu Afrike je pokazala, da so ta doživela večja obdobja suše v 13, 16 in sedaj v 20 stoletju.

Skupina znanstvenikov iz različnih držav je uporabila informacije pridobljene z drevesnih letnic starih dreves v Afriki in tako dobila vpogled do leta 1179. Eno od dreves, ki so ga našli v Maroku, pa datira celo v leto 883!

Večina  severne Afrike spremlja vremenske informacije že 50 let, vendar pa so takšne analize seveda prekratke, da bi lahko razkrile kaj se je dejansko dogajalo v preteklosti v tej klimatski regiji.

En izmed najbolj pomembnih načinov, da bi lahko razumeli klimatsko variabilnost je uporaba t.i. proksi zapisa in ena izmed najbolj zanesljivih metod je prav pregled letnic dreves. Ta zapis je namreč zapis zgodovine, pridobljen preko opazovanja naravnih fenomenov, v tem primeru drevesne letnice.

Omenjena ekipa je torej prva, ki je zbrala celo mrežo kronoloških podatkov preko severne Afrike, pri čemer je analizirala vzorce preteklih suš. Razultat teh raziskav pa je, da trenutna suša 20 stoletja soupada z izsledki, ki so jih izdelali klimatski modeli; na sušo torej definitivno vplivajo tudi novodobne klimatske spremembe.

Raziskave klimatskih sprememb so dobile lasten superračunalnik

Nekaj svetovno najbolj zmogljivih računalnikov že nekaj časa delujejo na področju raziskav klimatskih sprememb in rešitev, vendar pa je njihov čas razporejen med več globalnih problemov.

Sedaj pa je temu konec, saj je bil v te namene podarjen superračunalnik, ki bo izdeloval algoritme in kalkulacije za klimatske spremembe.

Izdelovalec računalnikov Cray je bil pred kratkim financiran s 47 milijoni dolarjev s strani Ministrstva za energijo, da izdelajo računalnik, katerega bodo lahko uporabili za analize in predvidevanja klimatskih sprememb.

Prvi takšen računalnik se bo imenoval XT6 in bo v rokah laboratorija za klimatske spremembe že do konca leta.

Cray pa bo laboratoriju izdelal še en, bolj zmogljiv računalnik do leta 2011 z imenom Baker in glede na to, koliko denarja je namenjeno za izdelavo takšnega računalnika, bo ta nedvomno eden izmed najhitrejših super-računalnikov v svetovnem merilu.

April 2010 je bil najtoplejši april

NASA je pred kratkim podala poročilo, da je bil letošnji april najbolj vroč april do sedaj.

Pred tem pa so že dokazali, da so bili tudi januar, februar in marec zaporedoma najtoplejši meseci do sedaj. Se morda to zaporedje zdi komu presenetljivo? Morda le tistim, ki še vedno verjamejo, da podnebne spremembe ne obstajajo. Res je, da se vedno najde kdo, ki bo to trditev poskusil ovreči; še posebej, ker se ravno sedaj soočamo z najnižjim solarnim minimumom v tem stoletju.

NASA je poleg tega napovedala tudi, da bo po vsej verjetnosti posledično letošnje leto glede na podatke z začetka leta najbolj vroče. Nacionalna oceanska in atmosferska uprava (angl. NOAA) je prav tako potrdila NASINE trditve ter dodala, da je bil letošnji april 34. zapored, ki je v 20. stoletju presegel svetovno povprečje temperatur oceanov ter kopnega.

Namesto da torej te abnormalne temperature vzamemo kot neke anomalije, je bolje da na njih gledamo kot na spremembe, saj je očitno, da bomo v relativno kratkem času doživeli dokaj drugačno podobo Zemlje.

Znanstveniki in strokovnjaki so te spremembe seveda predvideli že pred več leti, vendar pa jih takrat skoraj nihče ni jemal resno. Morda se bomo začeli zavedati dejanskih posledic našega brezskrbnega ravnanja z Zemljo šele ko bo res prepozno.

Klimatske spremembe se dogajajo, vendar pa se na njih skoraj ne oziramo (če sploh se). Vendar pa se bomo slej kot prej morali začeti, če bomo želeli še naprej živeti življenje, ki ga poznamo.

Jezeru Tanganyika grozi nevarnost

Jezero Tanganyka je drugo najstarejše in najgloblje jezero na svetu, sedaj pa se sooča z posledicami klimatskih sprememb.

Geologi so po meritvah ugotovili, da se je veliko sladkovodno jezero drastično segrelo v preteklem stoletju, kar je privedlo do tega, da so letos namerili najtoplejšo gladino, odkar opravljajo meritve. To pa bo seveda s časoma vplivalo na več milijonske zaloge rib v jezeru, od katerih je odvisna celotna tamkajšnja regija.

Sodeč po vzorcih, ki so bili vzeti leta 2001 in 2004, je temperatura jezerske gladine narasla na 26 *C. Vse višje temperature jezera pa bodo s časoma pomenile upad produktivnosti samega jezera, kar bo vplivalo na ribiško industrijo.
Meje omenjenega jezera se raztezajo med štiri najbolj obubožane dežele tega sveta (Burundi, Kongo, Tanzanija in Zambija. To pomeni, da je od jezera in življenja v jezeru odvisnih vsaj 10 milijonov ljudi.

Problem je v tem, da se dejansko večino jezerskega življenja odvija na globini 100 metrov, kjer skoraj ni kisika, zato so te živali odvisne od svežih zalog kisika, ki pridejo s površja. Hkrati s segrevanjem jezera pa bodo umrle nekatere živalske kot tudi rastlinske vrste, ki se nahajajo na površju, ki so obenem tudi vir hrane za živali iz globjih predelov.

Oceani izgubljajo bitko

Eden izmed glavnih ekologov Jeremy Jackson je na TED konferenci govoril o tem, kako človeštvo uničuje oceane.

Dokazi so brutalno jasni, saj prekomerni ribolov, kemikalije, plastika, invazivne vrste in klimatske spremembe prispevajo k večanju mrtvih con in ‘plastičnih kontinentov’, prav tako pa ogrožajo podmorsko pokrajino.

Več si lahko ogledate v spodnjem videu:

Bill Gates sponzorira tovarno oblakov

Inštitut v San Franciscu, ki raziskuje oblake, je pred kratkim dobil donacijo v vrednosti 300.000 dolarjev, ki jih je prispeval Bill Gates. Namen te donacije je testiranje ‘beljenja oblakov’ – tehnologija, ki bi lahko upočasnila učinke globalnega segrevanja.

Bill Gates je namreč pred kratkim prav tako naznanil, da so klimatske spremembe največja grožnja človeštvu in da bo združil moči s podjem, da bi našel rešitev tega problema. Multimilijonarski genij pa seveda na rešitev tega problema gleda z več vidikov.

Problem je v tem, da smo dejansko še vedno nekaj desetletij oddaljeni od dejanske implementacije energijskih tehnologij, vendar pa planet ne bo več dolgo zdržal.

Prej omenjeno beljenje oblakov, pa je vseeno vrsta tehnologije, katero je dejansko najlažje usposobiti. Teoretično je to flota ladij, ki so opremljene z zasloni ter vakuumskimi črpalkami, ki črpajo iz morja več milijonov litrov vode, katero nato s topovi razpršijo kilometer visoko, kjer se formirajo oblaki. Dodana vlaga pa pripomore k tem, da se vodni hlapi zgostijo kar naredi oblake bolj bele in odbojne.

« Previous Page — Next Page »