Taljenje ledu na Mount Everestu

Šokantni posnetki so pokazali, da tudi Everest ni imun na klimatske spremembe. Razlika med dvema fotografijama – posnetima pred 80 leti in sedaj pa to dejstvo še toliko bolj nazorno prikazuje.

Prva fotografija je bila posneta leta 1921, druga pa leta 2007 na severni strani Mount Everesta pri Tibetu. Novejša fotografija kaže, da se je ledenik skrčil in usahnil. Oblasti na podlagi tega trdijo, da je slika dokaz, da se led tanjša zaradi klimatskih sprememb, kar ogroža vir potne vode v gosto naseljenih krajih v Indiji in na Kitajskme.

Fotograf, ki je posnel novejšo sliko je tako šel po stopinjah fotografa iz leta 1921. Seriha fotografij je sedaj na razstavi v New Yorku, prikazuje pa dejstvo kako lahko spremembe v tepmeraturi vplivajo na divjino.

Trajnostni razvoj

S to besedno zvezo označujemo način gospodarjenja, ki zadovoljuje potrebe sedanje družbe, ne da bi se zmanjšale možnosti prihodnjim generacijam. Tak način gospodarjenja je možen takrat, ko so v ravnotežju trije vidiki in sicer ekološki, ekonomski in socialni. Trajnostni razvoj temelji na treh postavkah, da ima okolje vrednost, dolgoročnost ter enakost med ljudmi in generacijami.

Razvoj misli o trajnostnem razvoju sega že kar v zgodovino, prvič pa so jo zapisali v temeljne dokumente na pripravah na svetovno konferenco o okolju in razvoju v Rio de Jeneiru leta 1992, kjer so trajnost poenostavljeno definirali kot »značilnost procesa ali stanja, da se ohranja brez konca«.

Nekatere nevladne organizacije so  leta 1995 pripravile dokument »Agenda 21 za Slovenijo«, v katerem so zapisana naslednja načela trajnostne družbe:

• spoštovanje občestva življenja in odgovornost zanj,
• izboljševanje kakovosti človekovega življenja,
• ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje,
• čim korenitejše zmanjševanje izčrpavanja neobnovljivih virov,
• upoštevanje nosilne sposobnosti Zemlje,
• spreminjanje osebnega odnosa in ravnanja,
• usposabljanje skupnosti za samostojno in odgovorno ravnanje z okoljem,
• oblikovanje državnega okvira za povezovanje razvoja in ohranitve,
• ustvarjanje svetovnega zavezništva.

Vemo kaj nam je prineslo netrajnostno ravnaje; spremembe v atmosferi, taljenje ledenikov,… Skrajni čas je, da se začnemo obnašati trajnostno. Spremeniti je potrebno gledanje na svet in na mesto, ki ga imamo v njem. Koraki v trajnostni razvoj se začnejo v vsakem posamezniku, z majhnimi koraki, ki postajajo vedno večji. Trajnost je potrebno živeti.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.
(Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju prispevka).

Ledenik Presena prekrili z izolacijsko odejo

V upanju, da bi upočasnili hitrost pri kateri se trenutno tali led v gorah na severnem delu Italije, so del najbolj ogroženega ledenika začeli prekrivati z izolacijskim materialom.

Morda se na prvi pogled to zdi malce smešna ideja, vendar pa so dosedanji testi že pokazali, da termalna odeja res lahko reši ledenike pred taljenjem, vsaj za enkrat.

Material je velik skoraj tristotisoč kvadratnih metrov in debel 4mm, delavci pa so z njim prekrili del ledenika Presena, da bi le-tega obvarovali pred UV žarki. To pa ni prvič, da je Italija uporabila ta material, da bi preprečila taljenje ledu. Pred dvema letoma je bil že narejen manjši test, ki je pokazal, da se led topi 60 % počasneje, kot pa če je neposredno izpostavljen soncu.

Omenjeni ledenik je med letoma 1993 in 2003 izgubil že za kar 39 % ledu in krivec za to je seveda povišanje temperature.

Ledenik je izginil dobesedno čez noč

NASINI satelitski posnetki so pokazali, da se je Severni del ledenika Jakobshavn na Grenlandiji z noči iz 6. na 7. julij umaknil za kar 1,6 kilometra.

Del ledenika, kjer se ta sreča z oceanom se je v enem dnevu ‘umaknil’ za neverjetnih 1.6 kilometra in sedaj sega še bolj globoko v notranjost, kot je segal prej. Masiven umik, ki je velik več kot 4.3 kvadratnega kilometra se je preko noči odlomil od glavnega ledenika.

Res je, da so se podobne stvari dogajale že prej, vendar pa je ta dogodek posledica zelo tople zime in za tisti del pretople vode morja, ki ponavadi pozimi zamrzne.

Sicer natančen odnos med takšnimi dogodki še ni točno znan, vendar pa podpira teorijo, ki pravi da je dvig temperature morja kriv za izgubo ledu, katero nadzorujejo na Antarktiki in Grenlandiji.

Velika Britanija ima premalo gozdov

Velika Britanija bi morala nasaditi vsaj 20 milijonov dreves vsako leto naslednjega pol stoletja, da bi lahko bila kos klimatskim spremembam, obvarovala divjino ter očistila zrak.

Clive Anderson, znana televizijska osebnost, je prav tako predsednik organizacije Woodland Trust in trdi, da lahko drevesa zmanjšajo onesnaženost zraka, zmanjšajo toploto v mestih za 3°C ter obenem izboljšajo kvaliteto življenja na sploh.

Zato je tudi pobudnik ideje, da mora Velika Britanija v naslednjih letih podvojiti število dreves, da se bo lahko kosala z evropskim povprečjem. To pa pomeni nasaditev vsaj 20 milijonov dreves vsako leto naslednjih 50 let.

Raziskave iz preteklih let so že pokazale, da imajo drevesa zdravstvene in okoljevarstvene učinke, saj koristijo ljudem, živalim ter seveda okolju na sploh. Ker so drevesa znana po tem, da absorbirajo CO2, pomeni, da lahko bistveno prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti zraka, korenine dreves pa ponujajo trdo podlago rečni strugi, saj tako veter ne more odpihniti zemlje, kar pa posledično nudi dom večim vrstam živali.

Smeti tudi v zemeljski orbiti

Danes obstaja veliko posledic zaradi klimatskih sprememb, med katerimi je nekaj takšnih, ki jih je lahko razumeti, nekaj pa je nekaj takšnih, ki pa na prvi pogled ne izgledajo ničkaj povezane s tem pojavom, pa jih vseeno mečemo v isti koš.

V to kategorijo sodi na primer zmanjšanja hranilna vrednost pridelkov, ki je prej posledica prevelike in prehitre pridelovalne industrije. Sedaj pa v to kategorijo sodi tudi povečanje smeti v vesolju, ki krožijo v naši orbiti.

Znanstveniki z univerze v Southamptonu so preučili premike več kot tridesetih satelitov v preteklih štiridesetih letih. Pri tem so odkrili, da sedaj sateliti porabijo veliko več časa pri padcu nazaj na Zemljo.

Znanstveniki zato menijo, da povečanje CO2 v atmosferi ustvarja le-to hladnejšo ter manj gosto, kar upočasnjuje sam proces razpadanja satelitov ter ostalih plovil, zaradi česar ti ostanki dalj časa krožijo v orbiti.

Več smeti v vesolju vsekakor predstavlja nevarnost za vesoljska plovila. Prav tako pa lahko čez nekaj časa postanejo te smeti nevarne tudi za populacijo na Zemlji, saj lahko začnejo prosto padati z neba.

Velika Britanija ne bo dosegla zadanega cilja

Vlada Velike Britanije bo ‘padla na izpitu’ klimatskih sprememb čeprav je zapravila preko 265 milijonov britanskih funtov za veterne farme, te še vedno niso zmožne proizvesti dovolj električne energije.

Leta 2000 si je prejšnja vlada zadala cilj, da bi 10 % elektrike Britanija dobila od obnovljivih virov. Vendar pa poročilo National Audit Office pravi, da ta cilj letos kljub ogromnim investicijam ne bo dosežen.

Podatki za leto 2008 so namreč pokazali, da je država iz obnovljivih virov pridobila le 5.5 %, zato je skoraj nemogoče, da bi v dveh letih pridelala skoraj dvakrat več, kot je prej v osmih letih. Zato so rok za ta cilj prestavili na leto 2020. Morda jim v naslednjih desetih letih le uspe, vendar pa je to zelo dolga doba za majhen napredek.

Okoljevarstvene skupine so seveda malce razočarane nad vlado, saj je le-ta imela ogromno podporo javnosti, vseeno pa je vlada vendarle uspela doseči vsaj en cilj že leta 1990, ko je zmanjšala emisije za 28 %, do leta 2020 pa imajo namen le-te zmanjšati še za 34 %.

NASA načrtuje Arktično misijo

NASA tokrat za spremembo načrtuje zemeljsko misijo. Skupina znanstvenikov bo pregledala razmere na Arktičnem polu in če te posledično vplivajo na oceansko kemijo ter ekosistem, ki igra ogromno vlogo pri klimatskih spremembah.

Skupina iz NASE se bo namreč odpravila na morje 15. junija iz Dutch Harborja na njeno prvo oceanografsko misijo. Potovanje je kot že omenjeno usmerjeno na opazovanje pogojev na arktičnem področju. S tem ciljem se na morje odpravlja kar 40 znanstvenikov na pet tedensko misijo z ladjo Coast Guard Cutter Healy, ki je tehnološko najbolj dovršena ledolomilka.

Ladja nudi več kot kvadratni kilometer laboratorijskih prostorov, kar je seveda nujno za takšno misijo. Znanstveniki bodo morali v teh petih tednih zbrati čim več fizičnih, kemičnih in bioloških vzorcev morja in ledu.

Naprej »