Busheva administracija zavirala raziskave

NASA namerava do leta 2015 povečati financiranje za raziskave, ki obsegajo podnebne spremembe kar za 62%, da bi nadoknadila, kar je bilo zamujeno med Bushevo administracijo.

Tako so pri NASI naznanili povečanje sredstev znanstvenikom, ki raziskujejo klimatske spremembe, čeprav je to v bistvu le neke vrste korekcija dramatičnega znižanja proračuna, ki ga je ukazala Busheva administracija.

Vseeno pa bo le NASIN Earth Science Division dobil 2.4 miljarde dolarjev v naslednjih petih letih, ostali NASINI sektorji pa bodo za enkrat morali še počakati.

Trenutno ima NASA v orbiti 13 satelitov, vendar pa je le eden izmed njih presegel svojo življensko dobo. In to je razlog, zakaj bi lahko v prihodnje NASA igrala manjšo vlogo v prihodnosti, če ji nebi namenili več sredstev. Subvencija bo tako omogočila nadgradnjo zastarelih sistemov, inovacije ter nadomestitve. Omenjena divizija bo sedaj lahko izvedla deset novih misij, pri katerih bodo zbirali informacije glede pokritosti ledu, temperatur ocenanov, ozonske luknje ter vprašanja koliko CO2 se sprosti zaradi človeških vplivov.

Res je, da so te stvari morda bile za nas dokaj nevidne, vendar pa je moral biti to za NASO velik udarec, saj je Busheva administracija zavirala dostop do podrobnih podatkov, ki so bistveni za naše razumevanje današnjega sveta.

Podnebne spremembe povezane tudi z ekscentričnostjo Zemlje

Tokratna študija je pokazala, da je reden premik Zemljine orbite morda neposredno povezan s spremembo podnebja.

V analizi so pregledali sedimente z oceanskega dna na 57 različnih lokacijah, pri čemer so ugotovili, da obstaja več kot 1.2 milijonsko letna povezava med premiki Zemljine obrite ter podnebnimi spremembami.

Splošno priznano znanstveno dejstvo je, da se Zemeljska orbita okoli sonca spreminja vsakih 100,000 let, pri čemer postane ta enkrat bolj okrogla, v naslednjem ciklu pa nekoliko bolj elipsasta.

Prav tako se obdobja polednitve pojavljajo vsakih 100,000 let, kar dokazuje, da sovpadajo podnebne spremembe in ekscentričnost planeta. Znanstvenica Lisecki, ki je sodelovala pri tej raziskavi je prav tako ugotovila, da se največji poledenitveni cikli zvrstijo med bolj šibkimi spremembami ekscentričnosti orbite in obratno – najmanjše poledenitve se zgodijo pri večjih ekscentričnostih.

To bi lahko pomenilo, da je Zemljina klima nestabilna zaradi sprememb v orbiti. Lisecki je tako zaključila, da so klimatske spremembe v preteklih milijonih letih verjetno vsebovale kompleksne interakcije med različnimi vidiki klimatskega sistema našega planeta in delujejo v povezavi z tremi različnimi orbitalnimi sistemi: ekscentričnost, nagib ter precesija.

Kako lahko pomagamo okolju?

Mnogi kaj hitro pozabimo, kako lahko male stvari lahko drastično pripomorejo k boljši prihodnosti. Zato smo tokrat zbrali deset krajših nasvetov, kako lahko na lahek način pomagamo našemu planetu:

• Čim več poslujte preko interneta. Tako boste zmanjšali količino papirja, katerega ne bi bilo potrebno porabiti. Vedno več pa je tudi ponudnikov, ki pošljejo račune kar preko e-pošte.
• Reciklirajte, reciklirajte, reciklirajte! Večino stvari se da reciklirati, zato ne mečite kar vsega na en kup.
• Kupujte proizvode od podjetij, ki ne uporabljajo odvečne embalaže. Že tako je preveč plastike na svetu, zakaj bi jo pomagali ustvariti še več?
• Navadne žarnice zamenjajte z varčnimi ali LED žarnicami. Ne le, da bodo zdržale dalj časa, tudi manj energije bodo porabile.
• Vaše obveznosti dobro načrtujte, da vam ne bo potrebno pokuriti še več goriva, ko boste tekali okoli po opravkih. S tem si lahko prihranite tudi veliko časa, saj vem ne bo ves čas potrebno razmišljati, kaj morate še storiti.
• Namestite stranišča,  prho pralne in pomivalne stroje z manjšo porabo vode. Ne pozabite popraviti tudi cevi, da ne bo voda po nepotrebnem uhajala.
• Knjige si sposojajte v knjižnici, ali pa berite vedno popularnejše e-knjige namesto, da kupujete nove.
• Ugašajte luči! Prav tako pa izklapljajte elektronske naprave iz električnega omrežja.
• Termostat znižajte za vsaj dve stopinji pozimi, poleti pa klimo zvišajte za dve stopinji.
• Oblačila perite na nižji temperaturi, prav tako pa bodite pozorni, da je pralni stroj poln, preden ga vklopite.

Kako čez poletje ostati hladni in prihraniti

Vroče temperature po navadi pomenijo višje račune za elektriko. Vendar pa obstaja nekaj rešitev tudi za ta problem.

• Izberite klimatsko napravo, ki ustreza velikosti vaše sobe: količina hladnega zraka, ki je potrebna, da ohladite vašo sobo je določena s kvadratnimi metri – zato večje ni vedno boljše. Če je vaša klimatska naprava prevelika za vašo sobo, potem ne bo delovala pravilno – takšna klimatska naprava lahko povzroči povišanje vlage v sobi. Prav tako pa ni zaželjeno, da imate vašo klimatsko napravo blizu predmetov, ki oddajajo toploto, saj bo senzor v klimatski napravi zaznal temperaturo, ki je višja od realne in bo zato klimatska naprava delovala dalj časa kot pa je zares potrebno.
• Nadzorujte termostat: vašo klimatsko napravo nastavite na 25°C, ko ste doma, da vas bo ta prijetno hladila. Takrat pa, ko  vas ni doma, pa je bolje, da klimatske naprave ne prižigate, če pa je to res potrebno, pa jo nastavite nekaj stopinj višje.
• Uporabljajte ventilatorje: ventilatorji z vetrom ustvarjajo podoben efekt, kot ga klimatska naprava, le da pri tem porabijo manj energije.
• Zagrnite zavese: ob najbolj vročih delih dneva, je pametno zagrniti zavese, saj toplota tako ne bo prihajala v prostor.
• Ne uporabljajte aparatov, ki oddajajo toploto v vročih dneh: namesto pečice raje pecite zunaj na žaru, perilo prav tako sušite zunaj in ne v sušilnem stroju, … vse to pripomore k hladnejšemu življenju v hiši.

S temi kratkimi nasveti lahko skozi poletje veliko prihranite na računih za elektriko, prav tako pa s tem pomagate zmanjševati emisije. Zato raje imejte v prostoru kakšno stopinjo več, saj ste s tem naredili dobro stvar za okolje.

Daljši dnevi

Zaradi spremembe vse bolj opaznih klimatskih sprememb znanstveniki pričakujejo, da bodo proti koncu stoletja dnevi vse daljši.

Zemeljska atmosfera igra pomembno vlogo pri uravnavanju hitrosti vrtenja Zemlje. Glede na to, da se letni časi spreminjajo, močni vetrovi pripomorejo k temu, da dodajajo vsako leto nekaj milisekund dnevu.

Znanstveniki so ugotovili, da bo temu tako, če se bo količina ogljikovega dioksida podvojila v primerjavi s predindustrijsko dobo. K temu veliko pripore tudi El Nino kakor imenujejo vremenski pojav segrevanja osrednjega in vzhodnega Tihega oceana, ki vpliva na vreme od zahodne obale Južne Amerike do vzhodne Afrike in ima lahko globalni vpliv na podnebje, le-ta pa je vedno pogostejši in vedno bolj intenziven, s tem pojavom pa se rotacija Zemlje upočasnjuje.

« Previous Page