Parkiranje v senci

Seveda je to preprost nasvet, katerega pozna ogromno ljudi, vendar pa jih malo pomisli na to, da bi bilo morda včasih bolje pustiti malo dalj od željene destinacije ali plačati kak evro za parkirnino v parkirni hiši, kot pa pustiti avto na soncu. Dolgoročno nam lahko ta nasvet prihrani več, kot pa si lahko na prvi pogled mislimo.
Res je, da so najbolj vroči dnevi že za nami, vendar pa je to nasvet, katerega si splača zapomniti do naslednje sezone. S tem, ko avto parkirate v senci preprečite dodatno izhlapevanje goriva, prav tako pa zmanjšate tudi potrebo po klimatski napravi, kar je seveda dobro za okolje.

Gorivo izhlapeva hitreje pri višjih temperaturah, tudi če je rezervoar dobro zaprt. Prav tako pa je dobro imeti vozilo v senci tudi zato, ker vam ne bo potrebno tako pogosto vklapljati klimatske naprave, kar v končni fazi pomeni dodaten prihranek na gorivu. Vročina pa lahko škodi tudi nekaterim delom avta, kar lahko pripelje do prezgodnje menjave teh delov na avtu.

IKEA bo uporabljala geotermalno energijo

Novo IKEINO trgovino , ki se bo gradila v Koloradu, ZDA, bo hladila in ogrevala geotermalna energija.
IKEA je dobila pomoč s strani znanstvenikov pri NREL za gradnjo in izdelavo geotermalnega sistema pod trgovinino garažo. 152m pod tlemi bodo namreč namestili 130 cevi, ki bodo črpale tekočino, ki bo pomagala greti ali hladiti trgovino.

Med najbolj ekstremnimi temperaturami sicer sistem ne bo mogel delovati sam od sebe, vendar pa bo to le nekaj tednov na leto. Ob normalnih temperaturah pa bo sistem lahko nemoteno skrbel za primerno temperaturo v trgovini.

IKEA bo uporabila trgovino na tej lokaciji, ki bo odprta šele naslednje leto, kot test omenjene tehnologije. Če se bo ta izkazala za uporabno, bodo namestili podoben sistem še v druge trgovine, vendar za enkrat le v severni Ameriki.

Vsi vemo, da so veliki trgovski centri energijsko izredno požrešni, zato je to dober korak v bolj čisto pridobivanje toplote oziroma hlajenje prostorov.

Topli zrak bo pozimi hladil švicarske šole

V področjih s hladnejšo klimo verjetno ni tako čudno, da imajo stavbe, ki shranjujejo zimski led in sneg za hlajenje prostorov poleti.

Tokrat pa bo nov švicarski načrt postopek obrnil v drugo smer. Hoggenberg kampus v Švici gradi nov prizidek šoli, ki se imenuje Science City, kjer bodo shranjevali topel poletni zrak, da bodo lahko ogrevali prostore pozimi.

Načrt vključuje zajetje odvečne toplote z naprav, serverjev skratka, vso toploto iz poslopja, katero bodo prečrpali v podzemlje v dva ‘zbiralnika toplote’, ki sta narejena iz 800 cevi napolnjenih z vodo dolžine 200 m. Te cevi se bodo nahajale 5m pod zemljo pod in ob straneh zgradb.

Toploto pa bo ohranjala vodo v obtoku, ki bo vzdrževala temperaturo od 7 – 17 stopinj Celzija. V hladnejših mesecih pa bodo shranjeno toploto prečrpali skozi sistem in tako dvignili temperaturo do kar na 30 – 35 stopinj Celzija, s katero bodo ogrevali zgradbe.

Celoten sistem naj bi dokončali do leta 2020, omogočal pa bo, da bo šola porabila le eno dvanajstino elektrike, ki bi se drugače porabila za ogrevanje in hlajenje.

Z ventilatorji nad vročino

V primerjavi z klimatskimi napravami so ventilatorji veliko cenejši in porabijo 90 % manj energije.

Za manj škode okolju je torej vsekakor bolj priporočljiva uporaba ventilatorjev. Res je, da se morda nekaterim to ne zdi dobra rešitev, saj klimatske naprave hitreje ohladijo prostor, vendar pa lahko tudi navaden ventilator ohladi prostor tudi za sedem do deset stopinj.

Da, drži da so klimatske naprave vsekakor bolj udobne, vendar pa so po drugi strani klimatske naprave izredno energijsko potrošne, hkrati pa temeljijo tudi na florokarbonih, ki škodujejo ozonski plasti. Prav tako pa so klimatske naprave v primerjavi z ventilatorjem razmeroma drage, kar je še ena pozitivna stran navadnih ventilatorjev.

Ventilator z oznako Energy Star je vsekakor dobra izbira. Še boljša izbira pa so stropni ventilatorji, ki še so še bolj zmogljivi kot navadni samostoječi. Seveda pa vseeno ne pozabite ugasniti ventilatorja, ko ga ne potrebujete.

Zemlja in bogastvo

Od leta 1700 strokovnjaki jemlejo kvaliteto zraka in zemlje kot tudi dež in temperaturo kot glavne faktorje, ki prispevajo k blaginji.

Tropske bolezni in večje domače živali, kot jih imjo na primer v Afriki, so dolga leta veljala za neke vrste bio-geografski determinizem človeškega uspeha.

Objava v Science Magazine pa je pred kratkim objavila študijo, kjer trdijo, da le dva preprosta faktorja – vrsta prsti ter vreme, lahko vplivata na blaginjo. Nemčija bi naj imela odlično prst, zato je bila že v zgodovini uspešna. Čad pa ima bolj slabo zemljo, zato v preteklosti nikol ni bila uspešna država.

Te zaključke so izdelali s pomočjo računalniškega modela, odkritje pa je sprožilo mnogo polemik med tistimi, ki zagovarjajo, da sta zgodovina in kultura glavna faktorja, ki determinirata ali je neka država bogata in uspešna ali ne.

Strokovnjaki z Univerze v Švici so pregledali 19 različnih klimatskih pogojev ter vrst zemlje, da bi ugotovili kako ta dva faktorja vplivata na človeški razvoj. Iz izsledkov je razvidno, da pridelek na kvalitetnejši in plodnejši zemlji seveda temu primrno hitreje raste in je možno več žetev letno. To je razvidno v Evropi, v Afriki, pa je moč videti agrikulturo ter nomadsko živinorejo, zato je tam tudi večja možnost konflikta.

Vendar pa seveda kritiki to teorijo kritizirajo, saj Nemčija ne velja več za agrikulturno deželo, vendar pa je še vedno med ekonomsko najmočnejšimi državami. Prav tako pa drugi trdijo, da se je prst in klima skozi leta spreminjala, zato bi naj bilo neumno postavljati takšne domneve.

Vpogled v suho preteklost Afrike

Raziskava dreves v severozahodnem delu Afrike je pokazala, da so ta doživela večja obdobja suše v 13, 16 in sedaj v 20 stoletju.

Skupina znanstvenikov iz različnih držav je uporabila informacije pridobljene z drevesnih letnic starih dreves v Afriki in tako dobila vpogled do leta 1179. Eno od dreves, ki so ga našli v Maroku, pa datira celo v leto 883!

Večina  severne Afrike spremlja vremenske informacije že 50 let, vendar pa so takšne analize seveda prekratke, da bi lahko razkrile kaj se je dejansko dogajalo v preteklosti v tej klimatski regiji.

En izmed najbolj pomembnih načinov, da bi lahko razumeli klimatsko variabilnost je uporaba t.i. proksi zapisa in ena izmed najbolj zanesljivih metod je prav pregled letnic dreves. Ta zapis je namreč zapis zgodovine, pridobljen preko opazovanja naravnih fenomenov, v tem primeru drevesne letnice.

Omenjena ekipa je torej prva, ki je zbrala celo mrežo kronoloških podatkov preko severne Afrike, pri čemer je analizirala vzorce preteklih suš. Razultat teh raziskav pa je, da trenutna suša 20 stoletja soupada z izsledki, ki so jih izdelali klimatski modeli; na sušo torej definitivno vplivajo tudi novodobne klimatske spremembe.

Parfumi z namenom

Ste kdaj pomislili, kaj se nahaja v vašem parfumu? Ste vedeli, da je tako cenjen mošus le izloček spolnih žlez pri mošusnih jelenih! In to ni edini tak primer. Uporabljajo se mnogi drugi živalski izločki (ambra, castorium, civet…).

Tradicionalisti iz sveta parfumov pravijo, da so najbolj uspešne formule tiste, ki vsebujejo zelo majhne količine vonjav, ki podzavestno spominjajo na telesne tekočine, tudi na izločke človeškega telesa. Vendar v primeru, kadar se to “divjo” noto zavestno prepozna, postane mešanica neprijetna. Na srečo se moderna parfumerija vse bolj nagiba k uporabi nadomestnih dišav za te vonje. Na primer najbolj pogosta zamenjava za mošus je beli mošus, kar je sintetična verzija mošusa. Še bolj naraven nadomestek bi bil cistus, to je oblika labdanuma, ki ga lahko dobite tudi v obliki eteričnega olja (če bi si hoteli sami namešati parfum).

Od proizvajalcev parfumov se zahteva, da vsakič naredijo enak vonj, zato vse pogosteje uporabljajo sintetične sestavine, ker morajo vzeti v obzir dejavnike kot so klima, transport in trajnost proizvoda. Ravno nasprotno so eterična olja vsako leto malce drugačna. Razlike se kažejo v vonju in kemijski sestavi, saj so rastline iz katerih se pridobivajo, vsako leto rasle v drugačnih pogojih. Eno leto je bolj hladno, drugo bolj vlažno ali suho… Parfumi so, v najboljšem primeru, koktejl sintetičnih in naravnih sestavin.

Na vas je, da se odločite, kakšne parfume boste uporabljali. Svetujem vam, da si sami naredite svoje parfume! Poleg tega, da je zabavno preizkušati različne dišavne mešanice in dejstva, da veste, kaj je v vašem parfumu, si lahko naredite parfum s posebnim namenom. Nameni so lahko različni-  spodbujanje krvnega obtoka, znižanje krvnega pritiska, izboljšanje koncentracije in komunikacije ali preprosto afrodiziak. Za tiste, ki že imate več izkušenj z eteričnimi olji, si lahko naredite komplet enako dišečih preparatov: parfum, krema za obraz ali telo, olje za telo, šampon za lase, gel za telo… Takšni preparati so pripravni tudi kot praktična darila za vaše najdražje.

Tradicionalno bi za žensko mešanico poudarili cvetno in začimbno noto, ker se ti vonji dobro ujemajo z vonjem ženskega telesa. Moška mešanica bi vsebovala bolj drevesne, zemeljske vonje ali močne začimbe, ker takšne note najbolj poudarjajo naraven vonj moškega telesa. Omenimo še to, da moramo tako ženske kot moške mešanice okrepiti z vonji citrusov.

V parfumski industriji obstaja več pravil za izdelavo parfumov – note, mostovi, lestvice intenzivnosti vonja… ampak pravila so za to, da se kršijo. Vedno naj bo vaš nos glavno merilo za izbor vonjave. Vonji, ki jih imamo najraje, izražajo naš telesni vonj in naše emocionalne potrebe.
Poskusite z naslednjimi mešanicami:

Oljni afrodizični parfum

• 3 kapljice eteričnega olja vetiverja (Vetiveria zizanoides)
• 25 kapljic absoluta jasmina (Jasminum officinalis)
• 15 kapljic eteričnega olja bergamota (Citrus bergamia)
• 30 ml osnovnega olja jojobe

Tradicionalna kolonjska voda

• 30 kapljic eteričnega olja bergamota (Citrus bergamia)
• 10 kapljic eteričnega olja petitgraina pomaranče  (Citrus aurantium ssp. amara)
• 10 kapljic eteričnega olja sladke pomaranče (Citrus sinensis)
• 10 kapljic eteričnega olja limone (Citrus limon)
• 5 kapljic eteričnega olja širokolistne sivke (Lavandula spica)
• 5 kapljic eteričnega olja nerolija (Citrus aurantium ssp.amara)
• 5 kapljic eteričnega olja rožmarina CT cineol (Rosmarinus officinalis)
• 10 ml etilnega alkohola
• 45 ml hidrolata vrtnice (Rosa damascena)
• 45 ml hidrolata nerolija  (Citrus aurantium ssp. amara)

Če bi hoteli poglobiti svoje znanje o izdelavi parfumov, vas vabim na svojo delavnico izdelave parfumov in afrodizičnih olj (več informacij na www.aromadelavnice.si).

Melani Kovač, Aromaterapevtka, www.aromaterapija.si
Vse navedene sestavine lahko kupite na www.aromatrgovina.si

Preteklost Antarktike razkriva našo prihodnost

Znanstveniki, ki so sodelovali v ekspediciji ‘Wilkes Land Glacial History’, so se pred kratkim vrnili domov z 2000 metrov sedimentov jedra pokrajine Wilkes,  del Antarktike, ki se nahaja južno od Avstralije. Upajo, da jim bodo sedimenti pomagali pri pridobitvi podatkov o globalnih klimatskih spremembah.

Klimatski podatki, ki so jih odbili z sedimentov jim bodo pokazali kakšna je bila preteklost Antarktike. Do sedaj so že ugotovili, da Antarktika pred 53 milioni let ni bila pokrita z ledom, kot je danes, ampak je imela toplo, sub-tropsko podnebje, kjer so nivoji ogljikovega dioksida za kar desetkrat presegli današnje.

Vendar pa je v zadnjih 400.000 letih Antarktika doživela veliko sprememb, ki so jo preoblikovale v masivno ledeno pokrajino kot je danes. Takšna sprememba se je geološko gledano zgodila v relativno kratkem času. Zato se znanstveniki sprašujejo, kako se je to lahko zgodilo in ali lahko iz tega dogodka pridobimo kakšne koristne informacije.

Znanstveniki v zbranih sedimentih namreč vidijo ogromen potencial, saj jih lahko dobesedno berejo kot knjigo. Ta knjiga pa jih pelje 53 milijonov let nazaj v preteklost.

Pokrajina Wilkes je ena izmed klimatsko najbolj občutljivih delov planeta. Zaradi tega so znanstveniki lahko pridobili prvič dobljene podatke o tanjšanju in debelenju snežne oddeje in njen efekt na planetarni nivo vode.

Do sedaj so že ugotovili, da se je dejansko taljenje ledenikov začelo že pred 10.000 leti. To pa je koristen podatek, saj so takšni podatki koristni za nadaljne raziskave o prihodnosti našega planeta. Z njimi lahko bolj učinkovito izdelajo klimatske modele, ki so potrebni za napoved prihodnosti vremena na Zemlji.

Naprej »