Bolečina v križu – lumbago ishialgija

Posamezne oblike ročnih tehnik so se v zdravilstvu uporabljale že pred več kot 4000 leti. Za časa starih Grkov je kiropraktika veljala za ugledno samostojno vejo zdravilstva, ki se je ukvarjala z nameščanjem zlomljenih udov s še sedaj aktualnimi načeli manualnega zdravljenja.

Manipulacijo je v svojih spisih omenil tudi Hipokrat (450 – 375 pr. n.št.) in trdil, da je kiropraktika najučinkovitejša metoda zdravljenja hrbteničnih težav z mehanskimi okvarami.

Strokovna kiropraktika je praksa in pomeni zdravljenje na naraven način, vendar je ob tem potrebno vedno znova poudarjati, da lahko dobre rezultate pričakujemo le v primeru, da kiropraktične metode izvaja strokovno usposobljena oseba, torej specialist za kiropraktiko – zdravnik kiropraktik.

V kiropraktiki je v veljavi doktrina, da zdravi diski pomenijo zdravo hrbtenico. Diski so nameščeni med posameznimi vretenci, kjer delujejo kot blažilci šoka (amortizerji) in skrbijo za gibljivost po eni in stabilnost hrbtenice po drugi strani. V obdobju med tridesetim in petdesetim letom se diski pričnejo sušiti, postanejo tanjši in manj fleksibilni.

Po strokovni kiropraktični terapiji, ko se znova vzpostavi pravilno delovanje hrbtenice, bo bolje deloval tudi celotni organizem, ki bo nato pričel zdraviti samega sebe. To pa pomeni, da zdravnik kiropraktik odpravi škodljive pritiske na avtonomni živčni sistem (ter na dele centralnega živčnega sistema) ter s tem ustvari pogoje za samozdravljenje organizma.

Manipulativno zdravljenje zahteva izkušnje in prakso, sicer ni pravega učinka. Če manipulacija povzroča močnejše bolečine, jo je potrebno izvajati bolj previdno, z nežnejšimi prijemi. Pred izvajanjem manipulacije pa je potrebno bolnika seveda temeljito pregledati, v nekaterih primerih napraviti tudi rentgensko sliko. Manipulativna terapija pri bolečinah v križu – išiasu – je vsekakor učinkovita in pride v določenih primerih po njeni uporabi do takojšnjega izboljšanja.

Pomemben dejavnik v anatomiji ledvenega dela hrbtenice je odnos med živcem, ki izhaja iz petega ledvenega vretenca, in odprtino, v kateri je živec nameščen. Ta živec je namreč eden od največjih živcev, njegov koren pa izhaja iz hrbtenice skozi najmanjšo odprtino v ledvenem delu. Prav ta stik velikega živca in majhne odprtine, skozi katero izhaja, je razlog, da toliko ljudi trpi zaradi tako imenovanega lumbaga, najpogostejšega prav v predelu petega ledvenega vretenca.

Če to vretence izgubi svoj prvotni položaj, lahko pride do različnih problemov, kot so nestabilnost, slaba prekrvavitev nog, bolečine v spodnjem delu hrbtenice, kolkih in bedrih, otrdelost nog, hemoroidi, boleče menstruacije, zaprtost in diareja, skratka, vsi ti simptomi signalizirajo, da je z našo hrbtenico nekaj narobe.

Da bi tako težavo odpravili, je potreben obisk pri zdravniku kiropraktiku, ki zna in zmore vretence vrniti v prvoten položaj. Taka vzpostavitev normalnega stanja omogoča neoviran pretok informacij, ki jih prenašajo živci, kar pa je bistvenega pomena za rešitev problema. Premiki vretenc namreč povzročajo motnje v pretoku informacij med centralnim živčevjem in njegovim okoljem.

Okvare diska lahko nastanejo na katerem koli delu hrbtenice, vendar pa so najpogostejše težave v križu (85 %) in vratu. Tadva predela sta tudi najbolj podvržena obremenitvam in sta obenem tudi najbolj gibljiva. Okvare v ledvenem delu hrbtenice se pogosto pojavijo osem do deset let prej kot v vratu.

Nenadna ostra bolečina nas opomni, naj tega predela ne zanemarimo, da ne bi prišlo do kronične oblike obolenja. bolečino lahko spremlja tudi negibljivost v spodnjem delu hrbta (lumbago). V vsakem primeru moramo paziti, da bolečina ne postane naša stalna spremljevalka.

Kaj se lahko zgodi, če deviacije v hrbtenici ne odpravimo? Nenormalna lega vretenc in s tem neenakomerna obremenitev medvretenčnih ploščic sčasoma povzročijo kolabiranje intervertebralnega diska in izgubo mehaničnega ravnovesja, nakar pride do neenakomerne obremenitve posameznih vretenc, to pa povzroči nastanek osteofitov. Degenerativne spremembe v hrbtenici niso le posledica staranja organizma, temveč tudi napačne lege vretenc.

V zadnjem času so zaradi spreminjanja načina življenja težave s hrbtenico še pogostejše kot prej. Tudi vsakodnevno prenašanje bremen lahko povzročijo napačno telesno držo, ki vodi v resne težave in okvare hrbtenice. Čezmerno jo obremenjujejo tudi nenaravne obremenitve, dolgo sedenje, neprekinjeno delo v neustreznih položajih in prisiljenih držah. Pogosto so okvare hrbtenice tudi davek na pokončno držo – znano je, da se je skozi svoj razvoj človek počasi dvigoval v pokončno držo, pri čemer pa je bila anatomska struktura hrbtenice prvotno oblikovana za štirinožno gibanje in držo.

Nasvet zdravnika kiropraktika je torej takšen: če pri sebi opažate tukaj navedene simptome, si nikakor ne dopustite, da težave postajajo vse bolj neznosne. Oglasite se pri kiropraktiku, ki lahko odkrije prave vzroke za vaše težave, jih omili ali pa popolnoma pozdravi. Naj sklenem zapis z naslednjo mislijo: Kiropraktiki verjamemo, da je zdravje normalno stanje organizma in ne bolezen. Človekovo telo ima z manjšimi omejitvami sposobnost obnavljanja in samozdravitve celotnega organizma, to pa je najpomembnejši element in princip pri zdravljenju s kiropraktičnimi metodami.

dr. Drago Smiljanič, foto: Stockxpert

Kiropraktika

Prirojeno okvaro hrbtenice kot celote povzroči nepravilen razvoj enega ali več vretenc. Te okvare so razmeroma redke, odkrijemo pa jih praviloma po naključju – pri rentgenskem slikanju hrbtenice ali pa pri kiropraktičnem pregledu.

Nepravilna drža – skolioza – kifoza

To civilizacijsko bolezen, ki povzroča bolečino v hrbtenici in sklepih ter je sčasoma postala sestavni del našega življenja, lahko imenujemo kar “bič življenja”.

Prirojeno okvaro hrbtenice kot celote povzroči nepravilen razvoj enega ali več vretenc. Te okvare so razmeroma redke, odkrijemo pa jih praviloma po naključju – pri rentgenskem slikanju hrbtenice ali pa pri kiropraktičnem pregledu. Lahko pa so sistemske narave in povzročajo zelo hude deformacije z neugodno diagnozo in napredujočo okvaro, katere posledica je lahko tudi odpoved delovanja kakega vitalnega organa ali pa paraplegija.

Kriva drža in kako nastane

Vzroki za krivo držo so praviloma kompleksni, pri čemer se različni vzroki in dejavniki medsebojno kombinirajo pri vsakem posamezniku drugače. Pogosto se proces začne že pri porodu kot stresna situacija za novorojenčka in njegovo hrbtenico, kar se kasneje lahko pokaže kot kriva hrbtenica. Za nastanek nepravilne drže je ključnega pomena tudi faza prvega postavljanja na noge. Prvi koraki in predvsem prvi padci lahko tako že v rosnih letih povzročijo znaten premik posameznih sklepov ali torzijo (zavrtenje) hrbtenice in s tem celo sindrom krajše noge. Posledično pa lahko pride tudi do razvoja kifoze in skolioze, čemer pa lahko sledijo najrazličnejše bolezni, kot na primer lumboishialgija, bolečine, migrena in podobno.

Vloga dednosti

Izkazuje se bodisi kot preddispozicija (predpogoj za razvoj) bodisi kot dejansko dedovanje deformacije določenega vretenca.
Delovanje nekaterih vretenc je nepravilno že veliko prej, preden se pri otroku razvije skolioza. Zaradi motenosti gibanja nekega vretenca sosednja vretenca razvijejo toliko večjo gibljivost. V času rasti se nato potek oblike izoblikuje nepravilno.

Kiropraktični pregled – da ali ne

Kiropraktiki navadno svetujemo staršem, naj otroke na pregled pripeljejo ne glede na to, ali so deformacije opazne ali pa ne. Pregled namreč pokaže razne odklone (deviacije) sklepov in hrbtenice, toda pomembnejše od tega je dejstvo, da je mogoče z nežno in nebolečo terapijo tako motnjo odpraviti že v nekaj sekundah. Razvoj otrokove hrbtenice bi morali spremljati že od samega začetka, od rojstva.

Ledvične bolezni

Če naj bi preprečili ledvene bolečine pri odraslih, je s preventivnimi vajami in pravilno držo potrebno začeti že v otroštvu. Nepravilna drža v otroštvu, na primer pri sedenju v šolski klopi, ima skoraj gotovo resne posledice v kasnejših letih.
Po kiropraktičnem zdravljenju skeletnih nepravilnosti pogosto takoj sledi klinično izboljšanje bolnikovega celotnega zdravstvenega stanja, to pa zaradi povezave med hrbtenico in živčnim nadzorom delovanja organov ter drugih telesnih struktur.

Mehanske okvare in živci

Kadar v hrbtenici pride do mehanske okvare, krč pošilja okolnega mišičja v lokalni predel hrbtnega mozga dražeče živčne dražljaje. Živci tega dela hrbtnega mozga postanejo preobčutljivi, zato začno obsipavati druge povezne strukture z nenavadno intenzivno živčno stimulacijo. Pogosta posledica tega je zmanjšanje zadostnega dotoka krvi v organ, zaradi česar se zmanjšata njegova učinkovitost in obrambna sposobnost. Rečeno drugače je človeška hrbtenica oblikovana tako, da se z močno mišično strukturo in lastno zmogljivostjo upira nepravilnostim in pritiskom od zunaj. Nesreče in nepravilna drža to obliko hrbtenice deformirajo, čemur sledi premik vretenca, v skrajnem primeru pa hujše poškodbe in okvara celotnega skeleta. S kiropraktičnim posegom vzpostavimo normalno delovanje celotnega organizma, s posebnimi prijemi namestimo vretenca v pravilen položaj, svetujemo pa tudi specifične vaje za krepitev mišic, ki so pomembne za pravilno držo.

Mens sana in corpore sano

Po kitajski in indijski doktrini taka stanja zaradi napačnih pritiskov na posamezne dele avtonomnega živčnega sistema kasneje privedejo do resnejših težav in bolezni. To pa pomeni, da preventivni pregledi pri kiropraktiku niso pomembni le tedaj, ko nastopijo bolečine, temveč precej prej. Antično načelo “Zdrav duh v zdravem telesu” velja danes bolj kot kdajkoli prej. Za zdravje moramo skrbeti celo življenje.

Besedilo: Drago Smiljanič