Prihranite denar na fotografijah

Priročen nasvet s katerim lahko pri fotografiranju zmanjšate navlako ter smeti. Poleg tega pa pripomorete tudi k zmanjšanju uporabe kemikalij že s tem, da se odrečete dvojnikom v fotorazvijalnicah.

Čeprav nas vedno več uporablja digitalne fotoaparate, pa to še ne pomeni, da smo prenehali z naročanjem ogromnih količin razvitih fotografij. Velikokrat se zgodi, da nam ponudijo za isto ceno dvojno količino fotografij, ali se sami odločimo za dvojnike fotografij, vendar pa je realnost takšna, da je večino teh fotografij popolnoma nepotrebnih. S tem pa ne le da trošimo prostor in surovine, ampak spuščamo v okolje tudi ogromne količine nevarnih kemikalij.

Procesiranje same fotografije je verjetno najdražji del samega fotografskega procesa. Odvečni material, ki ga ustvarijo stroji za procesiranje fotografij, vsebuje veliko srebrnih sestavin, od katerih so nekatere strupene. Pri tem so zelo pogosti tudi borati, ki so izredno škodljivi za rastline in življenje v morju.

Veliko biološko nerazgradljivih spojin pa se uporablja za ustvarjanje same površine fotografije, od katerih jih veliko oddaja strupen cianid, benzen ali rakotvoren šestvalentni krom v okolje.

Zato je veliko bolj priporočljivo, da namesto dvojnikov shranite negative ali pa si uredite digitalne fotografije na računalniku.

Povečanje CO2 škoduje prehrambeni vrednosti žita

Tokratna študija, objavljena v reviji Science trdi, da vse večje količine CO2 v atmosferi ne vplivajo le na podnebne spremembe, temveč lahko škodujejo tudi hranilnim snovem, ki jih najdemo v svetovnih pridelkih žita.

Znanstveniki z univerze v Kaliforniji so namreč ugotovili, da povišanje CO2 zmanjšuje količino proteinov, ki jih najdemo v žitu za kar 20 %! Omenjeni pojav se dogaja zaradi vse večje koncentracije ogljikovega dioksida, ki vpliva na zmožnost rastline, da bi ta spremenila nitrate v proteine, kar seveda na koncu pripelje do pridelka, ki ni tako bogat s proteini, kot bi moral biti.

Znanstveniki so testirali dve pogosti skupini dušika, ki ga najdemo v prsti ter žito, ki je bilo izpostavljeno višjim koncentracijam CO2. Rezultat je bil seveda potrjen – te rastline so imele manjšo vrednost proteinov.

To seveda na koncu pripelje do tega, da bomo morali odkriti novo vrsto umetnih gnojil, ki bodo kompenzirala za omenjeno izgubo. Morda se res zdi to nič kaj zastrašujočega, vendar pa dejansko pomeni, da bomo spet dobili novo dozo kemikalij, ki nam bodo škodovale z uživanjem takšnega žita.

Oceani izgubljajo bitko

Eden izmed glavnih ekologov Jeremy Jackson je na TED konferenci govoril o tem, kako človeštvo uničuje oceane.

Dokazi so brutalno jasni, saj prekomerni ribolov, kemikalije, plastika, invazivne vrste in klimatske spremembe prispevajo k večanju mrtvih con in ‘plastičnih kontinentov’, prav tako pa ogrožajo podmorsko pokrajino.

Več si lahko ogledate v spodnjem videu:

Kako bodo očistili naftni madež v Mehiškem zalivu?

Mikroorganizmi vedno bolj prihajajo v ospredje. Tokrat nam bodo morda pomagali pri čiščenju naftnih madežev.

Kupola

Pet nadstropna in 100 ton težka kupola je bila prejšnji teden odposlana s strani British Petroleum v upanju, da bi z njo zajeli večji del naftnega madeža v Mehiškem zalivu, ki grozi obalnem pasu.

Takešn pristop je za enkrat eksperimentalen, saj še nikoli niso poskusili zajeziti naftnega madeža na globini 1500m. Vendar pa se je kaj kmalu ta metoda izkazala za neučinkovito, saj so ledeni kristali metana zamašili lijak kupole, zaradi česar je nafta ponovno začela uhajati.

Kemikalije

Letala so že spustila več kot pol milijona litrov eksperimentalih kemikalij, katere bi naj strdile naftni madež, kar bi ga naj prisililo v to, da se spusti na morsko dno. Vendar pa znanstveniki svarijo, da imajo te kemikalije lahko posledice. Res je, da bi tako preprečili nafti, da bi prišla do obale, vendar pa bi kemikalije škodile preostalim morskim bitjem.

Lasje in najlon

Lasje so se izkazali za kar učinkovito metodo, saj posrkajo olje z vodne površine. Kombinacija las ter glive je že pomagala pri naftni nesreči v Cosco Busan leta 2007. Zato je neprofitna agencija A Matter of Trust že poslala skoraj 200.000 kilogramov las ter dlak, ki bi lahko posrkale kar 1000-krat toliko nafte, kot je njihova skupna teža. Najlonske nogavice pa imajo prav tako podoben učinek, zato je Hanes že doniral 50.000 parov nogavic v obliki preproge, s katermi bi lahko očistili nafto.

Mikroorganizmi

Inovativna rešitev, o kateri trenutno premišljujejo pa so mikroorganizmi, ki dobesedno požirajo nafto.
Neko podjetje se zato že pogovarja o tej možnosti, saj so mikrobi okolju neškodljivi, prav tako pa niso tako dragi, saj se ti mikrobi z nafto hranijo 30 dni preden poginejo.

Aerogel

Ta NASINA tehnologija je za enkrat še preveč v povojih, da bi jo lahko avtoritete vzele resno. NASA je namreč izdelala gel, s katerim zajema prah s kometov in vesolja. Vendar pa sedaj vidijo v njem veliko več potenciala, saj se lahko veže z nafto in plava na površju, dokler ga ne poberejo.

Mikrovalovno pečico uporabljajte varno

Če ste eden od tistih, ki se nikakor ne more posloviti od uporabe mikrovalovne pečice, potem poskusite vsaj čim bolj zmanjšati uporabo dejavnike tveganja za vaše zdravje. Opustite plastične posode in razne folije.

Zaradi zdravstvenih razlogov je bolj varno, da uporabljate za segrevanje hrane v mikrovalovni pečici steklo ali keramiko, saj sta odpornejša na toploto. Poleg tega pa je takša navada tudi veliko bolj okolju prijazna; s tem zmanjšamo našo odvisnost od plastike, ki ustvarja veliko onesnaževanja pri sami proizvodnji.

Segrevanje plastike v mikrovalovni pečici povečuje verjetnost, da se bodo hkrati v hrano, ki je v tej plastični posodi sprostile kemikalije iz plastike. To so nekatere kemikalije (DEHA), ki se jih uporablja za mehčanje plastike. Še posebej pa to drži za hrano kot je meso in sir.

Prav tako pa ni priporočljivo v mikrovalovni pečici skupaj s hrano segrevati tudi folije za zavijanje živil, saj prav tako vsebuje škodljive snovi in mehčalce plastike.

Umivanje rok rešuje življenja

Danes že povsod vidimo in slišimo svarila, da si je potrebno roke umivati čim bolj pogosto. Še posebej pa bi naj to bilo pomembno na javnih in delovnih mestih.

Izračunali so povprečje, koliko moških in žensk si dejansko umiva roke na delovnem mestu. Tako so ugotovili, da obstaja verjetnost, da si bo 1 od 1,14, žensk umila roke, pri moških pa obstaja možnost, da si 1 od 2,99 NE bo umil rok.

Dejstvo je takšno, da navadni virusi, ki povzročajo prehlad, po navadi preživijo 24-48 ur na neporoznih površinah, kot so na primer kljuke ali stikala. Zato niti ni tako slabo, da si redno umivamo roke, čeprav se nam morda to kdaj zdi malce neumno. Vendar je potrebno pomisliti, koliko ljudi se je pred vami že dotaknilo iste stvari.

Po svetu lahko umivanje rok pomeni mejo med življenjem in smrtjo. Morda se nam to zdi pretirano, vendar pa je v Pakistanu promocija mila ter umivanja rok zmanjšala okužbe s  pljučnico za kar 50% pri otrocih, mlajših od pet let ter diarejo za 53% pri otrocih mlajših od 15 let.

Vendar pa je dokaj zastrašujoče dejstvo, da je bilo prav tako izračunano povprečje za zdravnike, za katere je bilo ugotovljeno, da si umivajo roke le 30 – 40 % celotnega delovnega časa, torej pri manj kot polovici pacientov.

Vsekakor je potrebno vzeti nasvete resno, čeprav se nam včasih to res ne zdi pomembno, saj ne živimo v svetu, kjer bi nam bolezni pretile na vsakem koraku. Seveda pa uporabljajte čim bolj naravna in neagresivna sredstva, saj si s kemikalijami lahko naredimo še več škode kot koristi, saj lahko uničijo naravno zaščito kože.

Kako lahko pomagamo oceanom?

Onesnaženost oceanov postaja vedno večji problem, pa če si priznamo ali ne. Ljudje smo sedaj verjetno posegli v že skoraj vsak kotiček narave in ga dobesedno uničili, čeprav nehote.

Zato je dobro vedeti, kaj storiti, da bi preprečili dodatne katastrofe. Seveda pa je potrebno začeti z majhnimi koraki, saj lahko ti pripomorejo ogromno.

Ne smetite

To je ogromen dejavnik, ki znatno pripomore k onesnaženim oceanom. Čeprav se nam morda zdi to neverjetno, pa je realnost takšna, da večina smeti, ki jih odvržemo, ob nalivih pristane v odtokih, ki se zlivajo v reke. Te pa se na koncu seveda vedno iztečejo v morje, kamor pa s seboj prinesejo tudi veliko smeti, ostale pa pristanejo na obrobjih rek.

Imejte svoj moto

Zapomnite si moto: “zmanjšajte, ponovno uporabite, reciklirajte“. S tem lahko prav tako pripomorete k bolj čistem okolju.

Povečajte svojo ozaveščenost o kanalizaciji

Vse kar se izteče v odtoke, ponavadi najde pot do oceanov. To pa je seveda lahko potencialno nevarno, če v odtoke zlivate kemikalije, ki tja nikakor ne sodijo. Vse to pa kakorkoli pogledamo škoduje življenju v oceanih, saj lahko poveča število škodljivih bakterij, virusov, mutacij, …

Razumite nevarnost strupov

Strupeni onesnaževalci, ki so jih že povezali tudi s prirojenimi napakami divjih živali, lahko povzročijo rakava obolenja tudi pri človeku. Svinec in živo srebro, ki sta pogosto prisotna v truplih morskih živali, povzročata poškodbe živčevja in spolnih organov, kar prav tako postaja resen problem, saj ta pojav ni več tako redek.

Kako recikliramo kartuše?

Podjetje Hewlett-Packard, ki izdeluje kartuše, ki so eden izmed tistih izdelkov, ki jih ponavadi po navadi kar dobro preplačamo je eno izmed mnogih, ki so se odločila za recikliranje.

Podjetje reciklira svoje kartuše že od leta 1991 in je v tem času recikliralo že kar neverjetnih 300 milijonov kartuš! Danes kartuše reciklirajo na malce drugačen način, kot so jih včasih. Sedaj jih namreč ne meljejo, ampak jih razstavijo v uporabno plastiko, kar si lahko ogledate v spodnjem videu.

Res je, da je razstavljanje teh kartuš veliko počasnejše, kot pa če bi jih kar zdrobili, vendar pa je rezultat veliko bolj čist. Ko kartuše enkrat razstavijo, zmešajo material z 75 do 80 procentov plastenk. Mešanici pa nato dodajo kemične aditive, ki plastiko utrdijo.

HP pa je poskrbel tudi za to, da je podjetje zmanjšalo materiale, ki gredo v embaliranje kartuš. S tem pa so posledično zmanjšali tudi odpadni material, kar je odlična novica za okolje.

« Previous Page — Next Page »