Ali veste, s čim čistite vaš dom?

Brez čistil seveda ne moremo, pred uporabo pa se je vendarle dobro pozanimati, kaj se v čistilu nahaja in tudi kakšne škodljive učinke ima lahko kemično čistilo, saj so čistila eden največjih onesnaževalcev okolja in ekosistema.

Danes na žalost večina ljudi podleže oglasom za ‘najboljša’ in ‘še boljša’ čistila proti trdovratnim madežem, le-ta pa so pogosto agresivna in škodljiva za okolje. V trgovini nato kupimo čistilo za posodo, čistilo za kopalnico, čistilo za kuhinjo, za lesene površine, pralni prašek, mehčalec … in seznam se še nadaljuje.

To pa tudi pomeni, da se ob rednem čiščenju v vseh naših prostorih sčasoma nabira vse več nevarnih snovi, za katere niti ne vemo, veliko kemikalij pa enostavno brez vesti spustimo tudi v odtoke in ne pomislimo na dolgoročne posledice takih dejanj. Zavedati pa se moramo, da nas lahko ta dejanja stanejo veliko več, kot pa nekaj umazanije. Ostankom kemikalij so v prvi vrsti najbolj izpostavljeni otroci, ki se plazijo po tleh in nosijo igrače s tal v usta in pa hišni ljubljenčki, ki se večino časa nahajajo na tleh in pogosto tudi kaj poližejo s tal. Tudi če niste pretirano ekološko ozaveščeni, vam verjetno najbližji pomenijo največ, prav tako pa tudi okolje, v katerem živite.

Oznake na kemičnih čistilnih sredstvih

Dobro je poznati tudi, ka pomenijo določeni grafični simboli in oznake, ki se nahajajo na embalaži čistil:

Eko čistila

Z nekaj dobre volje in časa, lahko eko čistila naredite kar sami, poleg tega so taka čistila navadno izredno poceni, saj boste večino sestavin našli kar v vaši kuhinji. Vse, kar potrebujete za zeleno čiščenje doma so alkoholni kis, soda bikarbona, limona in najljubše eterično olje.

Nevarne kemikalije v čipsu

Akrilamid je nevarna kemikalija, ki se nahaja v hrani kot je ocvrt krompirček, čips, kosmiči, krekerji in drobno pecivo. Akrilamid se tvori v hrani, ki vsebuje beljakovine in ogljikove hidrate, pri temperaturah nad 120° C. Kako proces poteka, za zdaj še ni jasno.

Doslej vedo samo to, da sta pomembna dejavnika temperatura in trajanje procesa priprave. Količina akrilamida se zelo hitro povečuje s časom pri cvrtju krompirjevih čipsov. Prav tako so ugotovili 10 do 20-kratno povečanje akrilamida pri cvrenju in precvrenju pomfrita. Pri temperaturah pod 120˚C se akrilamid ne tvori. Švedski znanstveniki, ki proučujejo prehrano so ugotovili, da vrečka pečenega krompirčka (Chips) vsebuje do 500 krat večjo koncentracijo akrilamida, od najvišje dovoljene, ki jo je določila WHO (Svetovna zdravstvena Organizacija); akrilamid se uporablja pri proizvodnji papirja. Švedi so odkrili da tudi pecivo in kruh vsebujejo alarmantne koncentracije akrilamida in drugih substanc, ki povzročajo nastanek rakastih obolenj.

Zakaj je akrilamid nevaren?

Akrilamid je genotoksičen (to pomeni, da škodljivo vpliva na gensko zasnovo) v somatskih in zarodnih celicah, zato lahko povzroča dedne poškodbe genov in kromosomov. Ugotovitve, da povzroča tumorje pri podganah in miših na različnih mestih, potrjujejo genotoksični način delovanja. Verjetno je rakotvoren tudi za človeka. Znano je tudi, da akrilamid poškoduje centralni živčni sistem. Potrebne pa so nadaljnje raziskave vpliva relativne količine akrilamida na periferni živčni sistem, na centralni živčni sistem in plodnost, pa tudi na endokrine žleze.

Testi na miših so dokazali, da koncentracija akrilamida povzroča nastanek tumorjev, našli pa so ga v hrani ogljikovih hidratov. BFSA – British Food Standard Agency pa ugotavlja vsaj 100 krat povišano koncentracijo akrilamida v pečenem krompirčku od dovoljene koncentracije. Nobena tovarna ne da informacij, koliko akrilamida je prisotnega v njihovih izdelkih.

Kako se izogniti akrilamidu?

Informacije o vsebnosti akrilamida v hrani še zdaleč niso popolne. Čeprav nevarnost tveganja za raka, ki izhaja iz akrilamida v hrani, še ni količinsko določena, pa je priporočljivo, da se že zdaj poskušamo izogniti tveganju. Priporoča se predvsem:

1. Da hrane ne pripravljamo predolgo ali na previsoki temperaturi. Pri tem je treba paziti, da meso in mesne izdelke kljub temu pripravljamo tako, da se uničijo patogeni mikroorganizmi.
2. Dosedanje ugotovitve o akrilamidu potrjujejo splošna priporočila o zdravem prehranjevanju. Ljudje naj uživajo uravnoteženo in raznovrstno hrano, ki vsebuje veliko zelenjave in sadja ter zmanjšajo uživanje ocvrte in mastne hrane.
3. Uživajte le rahlo zapečeno hrano, močneje zapečenim živilom se raje odpovejte!
4. Čim daljši je čas pečenja, več akrilamida je v hrani.
5. Dodajanje vlage pri pečenju, na primer dolivanje vode, prav tako upočasni tvorba akrilamida.
6. V pečici nastavite temperaturo na največ 190˚C, z vročim zrakom pečete pri 180˚C. bodite pozorni na čas pečenja in opecite živilo le toliko, da dobi zlato rumeno bare in nič več.

Verjetno vi, ki berete ta prispevek, uživate ob okusa čipsa, pečenega krompirja, krekerjev, a vedite, da je čips eden od najbolj strupenih predelanih hran, kar jih lahko jeste. Ali si resnično želite nekaj trenutkov užitka uničiti z rakom?

Vir: www.altermed.si
Avtor: Barbara Gradič Oset

Nevarnosti iz odtoka

Naši odpadki, v taki ali drugačni oliki ali agregatnem stanju potujejo povsod, kjer se najde kakšen prostor zanje. Na nakater stvari smo že tako navajeni, da sploh ne pomislimo, da mogoče to le ni najboljša ideja.

Eno izmed takih ‘odlagališč’ za odpadke je tudi odtok. Izgleda kot nalašč primeren, da se znebite tekočih odpadkov, poleg tega pa ga ni težko očistiti, saj večino dela opravi že sama voda ob izplakovanju.

Velikokrat se ne zavedamo, kakšno škodo delamo sebi in okolju, ko spuščamo razne odpadke in kemikalije v odtoke pip, tušev, stranišča …

Vsi vemo že iz osnovnošolskih klopi, da voda nesprestano kroži in da ko nekaj zlijemo v odtok, ne ostane za vedno nekje spodaj v ceveh ali pod zemljo, ampak lahko pride na površje tam, kjer najmnaj pričakujemo. Zemlja lahko razgradi ali predela določeno količino snovi, vendar je ta količina v primerjavi s tem, koliko snovi in kemikalij se dnevno nabere občutno premajhna, zato se te snovi nabirajo in zastruplajo vse okoli nas.

Leta 2002 so v Ameriki zbrali vzorce 139 izvirov vode in jih testirali za 95 različnih kemikalij, ki jih dnevno zlivamo v odtoke. In kakšen je bil rezultat? 80 % vzorcev je vsebovalo vsaj eno od teh kemikalij.

Poleg tega se pojavljajo te kemikalije tudi v vodnih organizmih in živalih, kot so ribe, ki jih ljudje prav tako dnevno uživamo. Največ škode naredijo razna zdravila in izdelki za osebno nego, ki vsebujejo agresivnejše kemične sestavine.

Prav tako so škodljivi kuhinjski odpadki (maščobe, olje …), ki ne samo da zamašijo odtoke, ampak tudi povzročajo škodo na kanalizacijskih sistemih in čistilnih napravah, kar pomeni dodatno grožnjo za okolje.

Kaj napogosteje roma v odtok?

• mesne maščobe (juhe …),
• loj,
• olje
• ostanki masla in margarine
• ostanki hrane, drobtine,
• izdelki za peko
• omake
• mlečni izdelki
• ostanki kave
• čistila
• šamponi in ostali izdelki za osebno nego

Kaj se prav tako znajde v odtokih in kanalizacijah?

• izdelki za intimno nego,
• kondomi in kontracepcijska sredstva
• motorno olje
• barve
• gorljive snovi
• lak za nohte
• kisline
• zdravila s pretečenim rokom uporabe
• papirnate brisače
• agresivna čistila in odmaševalci odtokov

Torej naslednjič, ko se boste hoteli neke stvari znebiti v odtok, se spomnite, da se vse, kar spustite v vodo lahko kmalu vrne nazaj. Zato uporabljajte izdelke in čistila na naravnih osnovah in ne mečine v odtoke vse, kar vam pride pod roke, tudi če je to najenostavnejši način, se včasih izplača nekoliko potruditi.

Čajna mešanica za spomladansko čiščenje krvi

Pomlad je pravi čas, da se lotimo razstrupljanja svojega organizma. Čiščenje krvi je tudi ena izmed možnosti razstrupljanja telesa, saj s tem nekoliko razbremenimo jetra.

Na slabo stanje krvi in jeter vplivajo različni strupi (zdravila, kemikalije, alkohol, droga, kemoterapija …), prevelika količina zaužitih beljakovin ali hrane in enostavnih ogljikovih hidratov (sladkor…), pesticidi ali sledi pesticidov, ki jih pojemo skupaj s hrano, težke kovine, premajhna telesna aktivnost, bolezni …

Za mešanico čaja za čiščenje krvi potrebujemo:

• 50 g jegliča
• 50 g mladih bezgovih poganjkov (odprti popki spomladi)
• 15 g koprivnih listov
• 15 g regratovih korenin

Priprava:
1 čajno žlico mešanice za čiščenje krvi poparimo s ¼ litra vroče vode, namakamo 3 minute. Popijemo 2 skodelici na dan.

Seveda je najbolje, da vse sestavine naberete kar sami v naravi. Potem boste točno vedeli od kod so, poleg tega pa se boste še sprehodili in spoznavali zdravilne rastline.

Prepoved proizvodnje stekleničk za dojenčke

Od danes v državah EU velja prepoved proizvodnje stekleničk za dojenčke, ki vsebujejo snov bisfenol A (BFA), potrošniške organizacije pa odločitev o prepovedi podpirajo.

Kaj je bisfenol A?

Bisfenol A zaradi svoje kemične strukture deluje estrogensko – posnema ženski hormon estrogen in zato povzroča motnje v hormonskem sistemu (moti delovanje žlez z notranjim izločanjem). Pri večini izdelkov kemikalija, ki jo vsebujejo, na potrošnike neposredno nima vpliva, potencialno problematična pa je prisotnost bisfenola A v plastiki, ki je v neposrednem stiku s hrano in pijačo. Iz plastične embalaže se lahko namreč bisphenol A izluži v živilo, še posebej pri višji temperaturi.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Očistite jedilni pribor brez kemikalij

Čist in sijoč jedilni pribor doda poseben čar pripravljeni mizi, še lepše pa je, če je čiščenje potekalo brez agresivnih kemikalij.
Naj vas ne presenti, če boste ugotovili, da imate vse potrebno za čiščenje že doma in ne boste imeli nobenih dodatnih stroškov, če pa že, bodo le-ti zelo majhni.

Za manjše količine je najboljša rešitek zobna pasta. Nanesite majhno količino na pribor in  zdrgnite madeže.

Za večje količine uporabite sodo bikarbono in čisto gobico za pomivanje posode. Sodo bikarbono zmešajte z vodo, da nastane krema in z njo očistite pribor. Na koncu pribor zdrgnite še v topli vodi in mu dodajte sijaj z mehko suho krpo.

Za zelo umazan pribor pustite pasto iz sode bikarbone na priboru do 1 ure, preden ga očistite in operete.

Kako se izogniti nevarnim kemikalijam

BPA ali bisfenol-A je nevarna kemikalija, katero povezujejo z zdravstvenimi težavami – od prebavnih motenj do poškodb možganov. Nedavne raziskave so pokazale, da se BPA nahaja v telesih 91 % Kanadčanov, prav tako pa jo lahko najdemo v različni hrani.

Res je, da so evropski prehrambeni standardi dosti strožji od ameriških, vendar pa je vseeno dobro vedeti, kako se lahko tej kemikaliji izognemo.

1. Izogibajte se konzervirani hrani, to je še posebej pomembno pri bolj kisli hrani, kot so na primer paradižniki.
2. Izogibajte se gazirani pijači iz pločevink, saj je BPA na svetovnem trgu dokaj pogosta v pijači iz pločevnik. Poleg tega pa tako ali tako gazirana pijača ni dobra za zdravje.
3. Izogibajte se plastiki tipa 3 in 7. Na vsaki plastični embalaži se nahaja oznaka, katerega tipa je plastika, zato preden kupite proizvod v plastični embalaži, raje prej preglejte to označbo.
4. Dojite svojega otroka. BPA kemikalije lahko prav tako najdemo v stekleničkah za dojenčke.
5. Ozavestite se. Seveda je najbolje, da se sami podučite malce več o nevarni BPA kemikaliji. Tako boste lahko točno vedeli kaj jesti in česa ne.

Uporabite naravni sprej proti insektom

Izogibajte se odganjalcem insektov, ki temeljijo na DEET kemikalijah. Namesto teh raje uporabite naravne spreje in pripravke za odganjanje insektov, ki prav tako odlično delujejo.

Danes obstaja že veliko sredstev proti nadležnim insektom, ki so osnovani na naravnih odganjalcih. Ti niso strupeni, vseeno pa prav tako učinkovito odženejo insekte.

Aktivna sestavina v najbolj konvencionalnih sprejih je N-dietil-meta-toluamid oz DEET za katerega je znano, da ovira rast pri nekaterih živalih. Študija, ki je bila izvedena leta 1980 na delavcih v enem od nacionalnih parkov v Ameriki je pokazala, da je 1/4 osebkov doživela neprijetne težave, kot so izpuščaji, otopel ali pekoč občutek ustnic, slabost, glavoboli, omotica ter težave s koncentracijo. Prav tako pa ima DEET neprijeten vonj.

Vsekakor je danes na trgu že ogromno alternativnih rešitev za večino okolju nevarnih stvari, zakaj jih torej ne bi izkoristili in začeli uporabljati? Res je, da ti ne učinkujejo tako dolgo kot DEET, vendar pa se zato, ker ne vsebujejo zdravju in okolju škodljivih snovi, lahko z njimi namažemo ali poškropimo večkrat. Veliko jih je namreč narejenih iz citronele, limonine trave, mete ali cedrovine.

Naprej »