Očistimo mlinček za kavo

V kuhinji brez mlinčkov in mešalnikov skoraj ne gre, vsi pa vemo, da je nekatere teško očistiti, še posebej, če se tega lotimo na okolju prijaznejši način.

Mlinček za kavo

Mlinček za kaov je po mletju kave težko očistiti, saj se kavni prah nabere v vsako špranjo v mlinčku. Če v njem ostanejo stari ostanki kave, pa lahko nova kava, ki jo sveže zmeljemo, zaradi tega pogreni. Rešitev? Enkrat na mesec v kavnem mlinčku zmeljite skodelico surovega riža, ki bo mlinček očistil in poleg tega nekoliko naostril rezila. Še ena možnost pa je, ki je uporabna posebej, če v kavnem mlinčku meljete tudi začimbe in zdravilne rastline, da po mletju v njem zmeljete še 2 rezini belega kruha.

Enaka metoda s kruhom je uporabna tudi za aparat za mletje mesa, saj voda in pomivalni stroj ponavadi ne očistita vse maščobe in ostankov v njem.

Eko dokumentarec: Black Gold – Črno zlato

Tokrat predstavljamo malo starejši ekološki dokumentarec z naslovom Black Gold – Črno Zlato, ki sta ga posnela brata in filmska ustvarjalca Mark in Nick Francis. Dokumentarec ne govori o nafti, kot bi lahko zmotni sklepali po naslovu, temveč o proizvodnji kave in z njo povezano (ne)pravično svetovno trgovino.

Kava je takoj za nafto drugi najpomembnejši svetovni trgovinski izdelek in pomembna izvozna surovina za mnoge države.

To velja tudi za Etiopijo, kjer pridelava kave predstavlja okoli 65 odstotkov vsega izvoza, od njene pridelave pa je odvisnih kar 15 od 90 milijonov prebivalcev. Velja za zibelko kave, kjer jo naj bi odkrili v 9. stoletju, danes pa jo pridelujejo v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji.

Pridelovalci kave prodajajo kavo po ceni, ki v danem trenutku velja na svetovnem trgu, ta pa je podvržena neprestanim nihanjem. Cena kave je danes izredno visoka (dosegla je 15 letni maksimum), tako da tudi proizvajalci prodajo po primerni ceni svoj pridelek, vendar pa vsakemu povišanju cen sledi tudi neizbežen padec – pridelovalci se znajdejo v hudi socialni stiski, ker nimajo več sredstev za osnovno preživetje, kar se je v preteklosti že večkrat(*) zgodilo(**), na primer leta 2001 (cena okoli 0,61 USD na kilogram).

Ko so cene kave nizke, kmetje za pridelano kavo pogosto prejmejo manj, kot znašajo stroški njene pridelave. V Etiopiji se zato veliko pridelovalcev odloči opustiti pridelavo kave, ki jo nadomestijo s pridelavo kata, stimulansa, ki je uvrščen na seznam prepovedanih drog v Evropi in ZDA.

Nekaj več tisoč pridelovalcev kave v Etiopiji se je organiziralo v zadrugo Oromia Coffee Farmers Cooperative Union Ltd. (OCFCU), ki jo vodi Tadesse Meskela. Zadruga prodaja kavo mimo tujih posrednikov in izvoznikov po načelih pravične trgovine, tako da je njenim članom zagotovljena pravična cena za njihov pridelek.

V zvezi s pridelavo kave in z njo povezano (ne)pravično trgovino smo se pogovarjali tudi z Renejem Sušo, vodjo projektov pri društvu Humanitas.

Povprašali smo ga, kakšen je vpliv multinacionalk, Mednarodnega monetarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije, Svetovne banke in EU na proizvajalce kave (in posledično tudi drugih kmetijskih proizvodov) po svetu, kot izpostavlja tudi dokumentarec Black Gold – Črno Zlato. V nadaljevanju predstavljamo povzetek pogovora:

Glavno vlogo v verigi pridelave in predelave kave igrajo multinacionalke, ki vplivajo na trg kave predvsem s svojo velikostjo. Glavni igralci na trgu kave so štiri največja podjetja – Procter&Gable, Sara Lee, Nestlé in Philip Morris, ki prodajo 40 odstotkov vse kave končnim potrošnikom. V tem delu verige so tudi daleč največji dobički. Zelena (nepražena) kava, ki ima praviloma zelo nizko ceno (okoli 1 USD na kg), kava v trgovini – zlasti tista »instant« – pa z lahkoto doseže ceno 5 evrov na 100 gramov oziroma 50 evrov na kilogram. Vendar ta podjetja praviloma ne kupujejo neposredno od proizvajalcev. S tem se ukvarja druga skupina multinacionalk, kjer prav tako šest podjetij obvladuje približno polovico trga kave. Ker je tako malo kupcev, v nekaterih regijah je prisotno morda le eno od teh podjetij, proizvajalci pogosto nimajo nobene izbire in kavo prodajo tistemu kupcu, ki je na tem delu prisoten, po ceni, kakršno postavi on sam. Ker praktično ni konkurence, lahko kupec kave postavlja skoraj kakršno koli ceno.

Mednarodni monetarni sklad in Svetovna banka so aktivni na državnem nivoju, zato neposrednega vpliva na proizvajalce kmetijskih proizvodov nimata, lahko pa njihovi programi, ki jih predpišeta posameznim državam, močno vplivajo na splošne razmere in na posamezne gospodarske dejavnosti. Na trgu kave je bil eden takšnih primerov program strukturnega prilagajanja (Structural Adjustment Programme – SAP), ki ga je Svetovna banka predpisala Vietnamu. Malokdo ve, da je Vietnam danes drugi največji izvoznik kave na svetu, takoj za Brazilijo, čeprav pred dvajsetimi leti v Vietnamu praktično niso pridelovali kave. Ker se je Vietnam na začetku 1990 znašel v ekonomskih težavah, je zaprosil za posojilo Svetovne banke. Posojilo je dobil, ob pogoju, da svoje kmetijstvo intenzivno usmeri v proizvodnjo kave. To jim je tudi fantastično uspelo, saj so v zelo kratkem času vzpostavili masovno proizvodnjo kave vrste robusta, s katero so praktično preplavili svetovni trg. Kar je bila izredno dobra novica za Vietnam, je pomenilo katastrofo za vse druge države, saj so cene kave drugod po svetu izjemno padle zaradi poceni vietnamske kave. Manjše države, kot so Etiopija, Gvatemala in Nikaragva so praktično čez noč ostale brez trga. Nihče ni želel njihove kave, čeprav je izjemno kakovostna (vrsta arabica), ker je postala cenovno povsem nekonkurenčna.

Evropska unija vpliva na države v razvoju s svojim sistemom subvencioniranja evropskega kmetijstva, ki pa gre nekoliko »preko ovinka«. V Evropi se ne proizvaja kave, torej ni neposredne povezave s proizvajalci kave po svetu, proizvaja pa se ogromne količine živil (osnovnih in predelanih), ki so zaradi subvencij precej cenejša kot drugod po svetu. Posledično se številne države (tudi na podlagi pritiskov Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne trgovinske organizacije ter drugih institucij) odločajo za uvoz hrane iz EU, za kar seveda potrebujejo denar. Denar pridobijo s proizvodnjo drugih pridelkov (t.i. »cash crops« – pridelkov, ki jih sami ne potrebujejo, ampak jih prodajajo drugim za denar), tudi kave, s čemer sta spodkopani njihova prehranska suverenost (sposobnost prehranjevanja prebivalstva) in samozadostnost. To pomeni, da ujeti v krog, v katerem je zelo težko povečati raznolikost proizvodnje (z drugimi pridelki), ves čas kronično potrebujejo denar za nakup hrane. V številnih državah z izrazito monokulturo (npr. Ekvador s pridelavo banan) traja tako precej časa, da si zemlja toliko opomore, da bi se na njej lahko gojilo na primer pšenico.
Eden od glavnih problem svetovne ekonomije je tako velika odvisnost najrevnejših držav od uvoza hrane. Če država ne more nahraniti lastnih ljudi, je na dnu. Slovenija pridela na svojem ozemlju na primer le 30 odstotkov potrebne hrane, ostalo se uvozi.

V zvezi z EU je treba izpostaviti še naraščajoče carinske stopnje, ki veljajo za predelane izdelke – bolj kot je proizvod predelan, bolj je obremenjen s carinskimi dajatvami. Pri kakavu so na primer carinske dajatve takšne: surov kakav nič odstotkov, kakavova krema (pasta) nekaj čez šest odstotkov, čokolada 23 odstotkov ali več (odvisno od sestavin). To pomeni, da se državam, ki so proizvajalke surovin, onemogoča prodor z lastnimi predelanimi izdelki z višjo dodano vrednostjo na evropski trg. Zato na naših prodajnih policah ni najti niti ene same blagovne znamke kave ali čokolade, ki ne bi bila evropskega izvora. In to kljub temu, da niti en kilogram kave ali kakava ni bil pridelan v Evropi.

Dokumentarec tako razkriva ozadje pri pridelavi in proizvodnji kave, hkrati pa spodbuja pivce kave in potrošnike na splošno, da podpirajo neposredno pridelovalce proizvodov. Eden od načinov za doseganje tega je že omenjeni koncept pravične trgovine.

Vir: Ekologi brez meja (www.ebm.si)

Hrana, ki je strupena za hišne ljubljenčke

Vsi vemo, da strokovnjaki pravijo, da naj se izogibamo hranjenju naših živali s hrano, ki jo sami uživamo, vendar pa se rado zgodi, da to pravilo prekršimo.

Verjetno pa se pri tem ne zavedamo, da jim lahko to škoduje bolj, kot si mislimo.

Avokado

Verjetno avokado rano ni prva izbira hrane, ki bi jo privoščili našim ljubljenčkom, vendar je dobro vedeti, da jim lahko škoduje. Študije so namreč pokazale, da listi avokada, sadež, lupina ter koščica vsebujejo strup Persin.

Čebula, česen in drobnjak

Vsi lahko pripeljejo do problemov s prebavo in do poškodb z rdečimi krvničkami. Mačke so sicer manj občutljive, vendar pa jih vseeno ni priporočljivo hraniti s to vrsto hrane.

Grozdje in rozine

Oboje je strupeno za pse in lahko pripelje do okvare ledvic. Strokovnjaki trdijo, da je v tem sadju še vedno veliko neznanih strupov, ki so nevarni le za nekatere vrste psov, vendar pa vseeno ni priporočljivo hraniti z grozdjem ali rozinami katerega koli psa.

Kvašeno testo

Testo, ki ni pečeno in vsebuje kvas lahko naraste v trebuhu vašega ljubljenčka, kar povzroča bolečine v skrajnem primeru pa lahko povzroči, da črevesje poči. Nevarnost pa seveda mine, če je testo pečeno.

Kosti

Kosti, ki so ostale od npr. kosila predstavljajo nevarnost, saj se lahko ljubljenček zaduši z njimi. Prav tako pa lahko prerežejo skozi steno želodca ali črevesja. Prav tako pa ni priporočljivo hraniti ljubljenčkov z premalo kuhanim mesom ali jajcami, saj lahko vsebujejo nevarne bakterije.

Hrana, ki vsebuje veliko soli ali maščobe

Odvečna maščoba lahko razdraži želodec in potencialno povzroči gnojenje trebušne slinavke kar povzroči seveda vnetje. Slana hrana pa pomeni potencialno nevarnost zaradi razvoja natrijevega ion-toksina.

Čokolada, kava in alkohol

Metilksanitin, ki ga najdemo v tej hrani oz. pijači povzroča diarejo, bruhanje, sopenje, pretirano žejo in uriniranje, hiperaktivnost, tresenje, epileptične napade in tudi smrt. Večja kot je vsebnost kakava, bolj je čokolada nevarna za ljubljenčke.

Sladkarije brez sladkorja (proizvodi z vsebnostjo ksilitola)

Ta sestavina povzroča poškodbe ledvic ter tudi smrt.

Oreščki makadamije

Povzročajo slabost, tresenje ter podhladitev pri psih.

Kaj lahko pivci kave storijo za prihodnost?

Ste kofeinski odvisnik, ki ne more začeti jutra brez skodelice kave? Ampak ali ste morda kdaj pomislili, da s pitjem kave dodatno onesnažujete okolje?

Kavne plantaže nudijo dom in zavetje številnim pticam, vendar pa način, na katerega pridelujejo kavo, neugodno vpliva na okolje.

Tukaj je 5 nasvetov, kako lahko prispevate tudi vi:

1. Prennehajte kupovati kavne proizvode najbolj znanih znamk saj le-te zaradi velikega povpraševanja povečujejo proizvodnjo in zmanjšujejo stroške proizvodnje, kar pomeni, da je za gojenje kavnih zrn uporabljenih veliko pesticidov, delavci pa so plačani zelo malo.
2. Kupujte organsko kavo: ta je pridelana na organski način, ki je prijazen do živali, delavci na teh plantažah pa niso izkoriščeni.
3. Uporabljajte skodelice: namesto kartonastih in podobnih lončkov za seboj, kavo raje spijte doma in tako prihranete na odvečnem izpustu CO2, ki bi nastal med drugim od proizvodnje plastičnih ali kartonastih lončkov.
4. Prenehajte z uporabo kavnih filtrov: s tem pripomorete k zmanjšanju sekanja gozdov.
5. Kavo kupujte v lokalni pražarni in pomagajte pri domačih rasti obrtnikov.

Poraba vode

Vodo uporabljamo vsakodnevno – po telovadbi jo pijemo, zvečer se v njej prhamo ali kopamo, z njo zalivamo trato in vrt, … Torej, tudi če ne bi uporabljali plastenk za pitje vode, bi jo vseeno na dan porabili več 100 litrov.

Nanašajoč se na raziskave, porabimo za osebne namene le 6% vse vode, ostalih 94% pa porabimo s tem, ko kupimo razne proizvode. To pa zato, ker vodo uporabljamo tudi za gojenje pridelkov ter ostalih dobrin.

Za primer lahko vzamemo jutranjo kavo – za to skodelico kave je v skupnem seštevku šlo več kot 190 litrov vode; del za gojenje kave, za mleko (reja krav), sladkor (gojenje in obdelovanje sladkornega trsa), skodelico, … Če pa to kavo pijete na poti, pa dodajte še tistih nekaj litrov vode, ki so potrebni za izdelavo lončka, pokrovčka, žličke, … Če bi namesto na poti, to kavo spili doma, bi prihranili kar nekaj litrov vode.

Seveda je logično, da bo kava vsebovala vodo, saj je tekočina. Vendar pa gre tudi za proizvodnjo navadne majice s kratkimi rokavi kar 2500 litrov vode! Večino vode gre za pridelavo bombaža, poleg tega pa določen procent porabi tudi tekstilna industrija.
Torej, zakaj si ne bi omislili oblačil iz organskega bombaža. Pri proizvajanju tega ne potrebujejo pesticidov in s tem tudi manj vode.

Glede na to, da se čedalje bolj soočamo s problemom pitne vode, bi lahko naslednjič, ko kupimo določen proizvod dvakrat premislili, ali ga zares potrebujemo in koliko vode bi prihranili, če tega ne bi kupili.

Na internetni strani “Water footprint“ pa lahko tudi izračunate, koliko vode je šlo za določen proizvod in sami premislite, ali bi bilo pametno take stvari še naprej kupovati: http://www.waterfootprint.org