Ledeniško jezero pod Mont Blancom ogroža življenja

september 8, 2010 od  
Objavljeno pod Ekologija & okolje

Francoski inženirji so začeli z izčrpavanjem večjega jezera pod alpskim ledenikom Mont Blanc, da bi preprečili ponovne poplave, ki so ubile 175 ljudi pred več kot 100 leti.
Ledenik Tete Rousse, Mont BlancStrokovnjaki so začeli vrtati v ledenik, da bi lahko izčrpali več kot 65.000 kubičnih metrov vode, ki se je ujela pod ledenikom Tete Rousse. Ta številka je primerljiva s količino vode v 26 olimpijskih bazenih.

Leta 1892 se je namreč zgodila strašna poplava, ki jo je povzročila voda, ki se je sprostila iz ledeniškega jezera in poplavila dolino Saint Gervais, pri tem pa je življenje izgubilo 175 ljudi.

Omenjeni ledenik pa je prav tako ena izmed najbolj priljubljenih lokacij za plezalce, ki preko njega plezajo na Mont Blanc. To pot so sicer zaprli že marca, hkrati pa so namestili tudi alarm, ki bi prebivalce okoliških vasi opozoril na pribižajočo se poplavo 10 do 30 minut pred samim udarom vode.

Jezeru Tanganyika grozi nevarnost

maj 18, 2010 od  
Objavljeno pod Ekologija & okolje

Jezero Tanganyka je drugo najstarejše in najgloblje jezero na svetu, sedaj pa se sooča z posledicami klimatskih sprememb.

Geologi so po meritvah ugotovili, da se je veliko sladkovodno jezero drastično segrelo v preteklem stoletju, kar je privedlo do tega, da so letos namerili najtoplejšo gladino, odkar opravljajo meritve. To pa bo seveda s časoma vplivalo na več milijonske zaloge rib v jezeru, od katerih je odvisna celotna tamkajšnja regija.

Sodeč po vzorcih, ki so bili vzeti leta 2001 in 2004, je temperatura jezerske gladine narasla na 26 *C. Vse višje temperature jezera pa bodo s časoma pomenile upad produktivnosti samega jezera, kar bo vplivalo na ribiško industrijo.
Meje omenjenega jezera se raztezajo med štiri najbolj obubožane dežele tega sveta (Burundi, Kongo, Tanzanija in Zambija. To pomeni, da je od jezera in življenja v jezeru odvisnih vsaj 10 milijonov ljudi.

Problem je v tem, da se dejansko večino jezerskega življenja odvija na globini 100 metrov, kjer skoraj ni kisika, zato so te živali odvisne od svežih zalog kisika, ki pridejo s površja. Hkrati s segrevanjem jezera pa bodo umrle nekatere živalske kot tudi rastlinske vrste, ki se nahajajo na površju, ki so obenem tudi vir hrane za živali iz globjih predelov.