Kako ravnamo z negativnimi osebami?

Pekel so ljudje okoli nas, je nekoč zapisal Jean-Paul Sartre. Ta stavek preide kar hitro v prakso, ko imate opravka z negativnimi ljudmi, ali ljudmi, ki niso po vaši meri. Negativnost pa lahko pride tudi od oseb, ki so vam blizu, kot recimo vaš partner, prijatelj, sodelavec, … Kaj torej storimo v takšnem primeru?

Zapomnite si, da je to proces: vaša reakcija na negativno osebo se ne bo spremenila na hitro, ampak prilagajanje traja nekaj časa. Prvi korak k pravilni reakciji pa je ravno to, da se zavedate, da bo sam postopek dolgotrajen.

Postavite meje: ko vas nekdo, recimo sodelavec postavi v kot in želi obrekovati šefa, ponavadi odreagiramo empatično do sodelavca. Vendar pa vas lahko takšno ravnanje potegne v to, da tudi sami začnete obrekovati čez osebo, ki vas niti ne moti tako zelo. Zato prisluhnite sodelavcu, vendar pa ga postavite ne prijazen način na realna tla.

Zapomnite si kaj zares šteje: negativnost po navadi izvira iz problemov, ki jih ima oseba. V večini primerov seveda ta oseba tega dejstva ne bo potrdila, zato je na vas samih, da ugotovite, kaj osebo dejansko muči. Seveda pa ne smete vedno zameriti bližnjemu, če ima stresno obdobje in prelaga svoje probleme na vas. V takem primeru mu raje ponudite pomoč, seveda pa ne pozabite, da ima vsaka stvar svoje meje.

Zgradite zid: ko se počutite malce na tleh in se vam zdijo besede še posebej krute, si enostavno zamislite ali vizualizirajte nekašen zid med vami in tistimi s katerimi ste v interakciji. Tako boste morda postali bolj odporni na besede in dejanja, ki bi vas navadno prizadela.

Spremenite temo: ko čutite, da prihaja ‘val negativnosti’ poskusite spremeniti temo. Seveda to ne pomeni, da morate ignorirati probleme prijatelja, ravno nasprotno – prisluhnite mu, nato pa počasi zamenjajte temo o čem bolj prijetnem.

Postanite aktivni: če vidite, da je vaš prijatelj slabe volje, potem organizirajte kakšno aktivnost. Tako ga boste odvrnili od negativnih misli.

Kakšen odnos imamo do odnosov?

Dandanes, ko je svet vedno bolj prenapolnjen z informacijami vseh vrst, ljudje opažamo, da smo se v vrtincu časa že dodobra izgubili in se zatorej začenjamo spraševati že najbolj temeljne stvari o sebi, o naravi, o življenju in o smislu.

Ko se v lastni koži ne počutimo najbolje, iščemo vse mogoče načine, da bi se našli, ter pri tem gledamo nase in okoli sebe. Za svoje nelagodje in nesrečo iščemo vzroke v vremenu, okolici, naravi, tehnologiji, značaju in zvezdah ter smo pri tem manj ali več samokritični in več ali manj kritični.

Jaz ali on

Zakaj smo najprej pripravljeni krivdo (ali odgovornost) iskati drugje in ne pri sebi, ni težko odgovoriti. Če naj bi človek v življenju, tem konglomeratu odnosov, vplivov, pritiskov in možnosti, obstal živ, cel in zdrav, se mora boriti, prizadevati si ostati močan in pokončen, torej ostati karakter, ostati “jaz”. Brez določene mere ljubezni do samega sebe tega seveda ni mogoče doseči. A če pustimo ob strani dosti veliko možnost, da ta svoj “jaz” vsiljuje premočno in tako postane egoist ali pa egocentrik, je jasno, da “moraš imeti rad sebe, sicer to sčasoma nisi več ti”. A če imamo radi sebe, potem ni nič čudnega, da v primeru konflikta z okolico že po zakonu ohranitve najprej pomislimo, da so za ta konflikt krivi drugi. Šele od stopnje (samo)kritičnosti je odvisno, ali potem pri okrivljenju drugega vztrajamo ali pa v enem od naslednjih trenutkov ali korakov pomislimo, da morda še obstaja druga možnost. Potem možnosti, ki so preostale, pretehtamo in ugotovimo dejansko stanje ter v skladu z ugotovljenim tudi ukrepamo na način, ki se nam zdi primeren – če se nam ukrepanje sploh zdi potrebno in pomembno. (Ukrepanje seveda ne pomeni avtomatsko tudi zunanje akcije; čisto dovolj je, da v spomin zapišemo spoznanje, ki bo vplivalo na naše vedenje v prihodnjih stikih z določeno osebo ali pa v določenih situacijah. Navzven akcije v tem primeru sicer ni, posledice pa kljub vsemu so.)

Tu je mogoče navesti številne ilustracije, kako v takem primeru reagirajo posamezni tipi ljudi. A poglejmo si samo nekatere. Obstajajo ljudje, ki si o večini poznanih primerov ustvarijo svoje mnenje in se ga oklenejo kot neke vrste ščita (obrambe pred nevarnim svetom “tam zunaj”), pri čemer vsa nova spoznanja primerjajo s temi vzorci ter se zato odzivajo zelo predvidljivo, a tudi neprijetno. (Vstavljanje neke nove situacije v nabor že znanih je zanje neke vrste rojstvo ali vsaj zelo huda težava.) Nekdo drug, na primer, sprejema vse dražljaje od zunaj kot nov izziv, nikoli mu ni dovolj dogajanja, in če ga ni dovolj, ga celo vzpodbuja sam; četudi gre morda za prijetno in pozitivno usmerjeno osebnost, jo ljudje praviloma jemljemo kot naporno in vse prej kot dobrodošlo.

Tretja slika predstavlja nekoga, ki nikoli o ničemer ne izrazi nikakršnega mnenja; pri taki osebnosti nikoli ne vemo, na čem smo, kvečjemu to lahko izvemo kasneje, ko smo na celo zadevo že pozabili, ali pa se celo zgodi, da nas taka oseba pusti kuhati se na lahnem ognju ter razmišljati, ali se bo kaj zgodilo ali ne. In omenimo še osebnost, ki svoji okolici vedno znova vsili svoje lastno prepričanje in svoja načela, pri čemer drugačnosti in oporekanja ne prenaša dobro ter v skladu s tem tudi ukrepa, na primer z izolacijo (“če ne more biti po mojem, potem pa nič”) ali pa s krutostjo (kaznovanje na en ali drug način) …

Celoten članek Kakšen odnos imamo do odnosov? si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Razstrupljanje telesa

Želite prečistiti svoje telo, pa že dlje časa oklevate, ker ne poznate primernega načina in niste privrženec raznih oblik posta? Nič hudega. Pred vami je tristopenjska metoda, ki organizem temeljito in globinsko prečisti brez lakote, zdravilne krize in izgube energije.

V čem je skrivnost tristopenjske revitalizacije duha in telesa?

V prvi fazi podpre presnovo. Okrepljena vranica in želodec zmoreta sproti predelati zaužito hrano in prekineta nadaljnje kopičenje škodljivih snovi, ki so zaradi nepopolne prebave lahko že naložene kjerkoli v telesu.

V drugi fazi spodbuja površinske organe izločanja, kot so črevesje, pljuča, limfni sistem in koža, da lahko iz organizma sproti izločajo površinske strupe, ki na tej stopnji polagoma zapuščajo telo. Pri tem se okrepi tudi odpornost proti vnetjem in alergijam. Znano je, da se škodljivi mikroorganizmi bolj razvijajo na toksični celični podlagi.

V tretji fazi pomaga globinskim organom izločanja, kot so jetra in ledvice, izločiti najbolj trdovratno uskladiščene strupe. Jetra so bistven organ prebave in obnove. Proizvajajo žolč, ki ima pomembno vlogo pri prebavi in vsrkavanju maščob.

Človek v vsej zgodovini svojega razvoja še nikoli ni bil tako izpostavljen najrazličnejšim strupenim snovem, ki se nahajajo v težkih kovinah, kemikalijah, pesticidih, izpušnih plinih, sevanju in raznih drugih oblikah onesnaženja kot prav dandanes. Telo dodatno zastruplja še slaba prebava, lenobno črevesje, nezadostno izločanje strupov skozi kožo, dihala in prebavila ter oslabljeno delovanje ledvic in jeter. Zato postaja potreba po sprotnem dovolj učinkovitem prečiščevanju svojega telesa vse bolj zdravstvena nujnost, ki preprečuje nastanek bolezni, blaži simptome in pripomore k okrevanju.

K razstrupljanju telesa vedno pristopimo postopoma. Če se nenadoma lotimo posta ali prehitro preidemo na povsem presno prehrano, se globoko uskladiščeni strupi naenkrat dvignejo v nepripravljene površinske organe izločanja, ki strupov ne zmorejo dovolj učinkovito odstranjevati iz telesa. Pojavi se lahko očiščevalna kriza, ki oslabi že tako izčrpanega, bolnega ter telesno ali duševno šibkega človeka. Težave s kožo, dihanjem, črevesjem, začasno zmanjšano odpornostjo in splošnim slabim počutjem so nemalokrat začetni spremljevalci očiščevalnih diet.

Tudi pri razstrupljanju je potrebno v vsakem trenutku ohranjati ravnotežje. Kaže se v konstantni dobri psihofizični zmogljivosti za soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Okrepljeni prebavni organi (prva stopnja) ter površinski organi izločanja, kot so koža, pljuča, črevesje in limfni sistem (druga stopnja), so osnova za globlji nivo razstrupljanja (tretja stopnja).
Razstrupljanje telesa je na vseh treh stopnjah celosten proces. Zajema telesne, duhovne (mentalne in čustvene) ter duševne dejavnike. Žalost, jeza in strah se preobražajo v občutke miru, ljubezni, radosti, upanja in odpuščanja. Ponovno se lahko osredotočimo na pomembna življenjska vprašanja, najdemo čas tudi zase, za svoje sanje, uresničitev in občutimo globok notranji mir.

Prva faza razstrupljanja

Razstrupljanje telesa nam daje priložnost, da v življenju ponovno zažarimo, začutimo globlji smisel in obnovimo odnos do sebe in okolja. Prva faza razstrupljanja daje samozavest in dviguje samospoštovanje. Ljubezen do samega sebe se kaže v tem, da naredimo dobre stvari zase. Pri tem vnesemo nove elemente ter premagamo lenost, zastalost, ukoreninjenost v starem in izgovore za ohranjanje dosedanjih škodljivih življenjskih navad. Bistvena je odločitev in namen, da se posvetimo tudi sebi na pravi način. Odločitev dozori, ko se odločimo v življenju nekaj spremeniti, stopiti po novi, bolj izpolnjeni poti. Nemalokrat šele po dolgih letih usmerjanja k zastavljenim zunanjim ciljem ugotovimo, da ne dosegamo osnovne stopnje notranjega zadovoljstva in izpolnitve. Pozabili smo na dušo, na svoj smisel.

Duhovni nivo razstrupljanja v prvi fazi preobraža zanemarjanje samega sebe v pravilen odnos, skrb in ljubezen do sebe. Pozornost ponovno usmerimo nase ter na to, kar je dobro za naše telo in duh. Ker v tesni povezanosti z okoljem nenehno sprejemamo in oddajamo zrak, hrano, vodo, energijo, čustva in misli, je presnova odskočna deska tudi za začetek razstrupljanja.

Telesni nivo razstrupljanja pa v prvi fazi prečisti in okrepi prebavila ter preprečuje možnost nadaljnjega zastrupljanja. Prebavilom pomaga, da učinkovito vsrkavajo hranilne snovi. V ta namen uživamo hrano, ki jo prebavila lahko popolnoma predelajo in izločijo in ki se več ne odlaga napol prebavljena v obliki škodljivih snovi kjerkoli v organizmu.

Zelenjava, ki krepi prebavo v prvi fazi razstrupljanja, je korenje, krompir, buče, koleraba, zelena, janeževa korenina, od surove zelenjave pa so v ta namen najboljši kalčki. Uživamo lahko odlično dušeno zelenjavo ali popečen sladek krompirček, začinjen s kumino, koriandrom, koprom ali ingverjem.

Zelenjava

V prvi fazi razstrupljanja si v obilju privoščimo kuhano ali na sopari dušeno zelenjavo ali zelenjavne juhe. Za dušenje zelenjave v času razstrupljanja ne uporabljamo olja, ker se ta na vročini pretvorijo v nezaželene nasičene maščobne kisline. Raje stresimo čebulo, česen ali ingver v malo vrele vode, in ko spustijo sok, dodamo ostalo zelenjavo. Delovanje želodca in vranice spodbujajo predvsem korenje, krompir in buče ter drugi podzemni vrtni plodovi kot koleraba, zelena itd. Odlična za spodbujanje prebave je tudi janeževa korenina, čebuli podobna korenika, ki jo dobimo skoraj na vsaki tržnici. Uporabljamo jo lahko namesto čebule. Od surove zelenjave pa so v prvi fazi razstrupljanja še najboljši kalčki, na primer kalčki mungo fižola, lucerne in bučnih semen. Krepčilo za prebavni sistem je tudi paradižnik, ki obenem tudi preprečuje prekomerno kislost krvi. (V primeru revmatičnega artritisa ali ustnih razjed paradižnik ni priporočljiv!) Kislost krvi uravnavajo tudi modrozelene alge, ki so popolno hranilo in blago razstrupljajo telo …

Celoten članek Razstrupljanje telesa in ostale metode za razstrupljanje si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.