Hrana za zdrave oči in oster vid

Če se pravilno prehranjujemo, potem ob enem verjetno nevede skrbimo tudi za naše oči in vid.

Antioksidantom je bilo pripisano, da preprečujejo bolezni ter imajo prav tako tudi protistarostni učinek. Dobro je vedeti, da ima sadje in zelenjava, ki je živih barv več antioksidantov, kot tista, ki je bolj blede barve.

Tu pa je nekaj nasvetov,  katera zdrava hrana je dobra za naše oči:

• Temna listnata zelenjava, kot na primer špinača, ohrovt, repa in gorčica so najboljši vir luteina in zeaksanatina. Poleg tega pa je ta zelenjava tudi dober vir vitamina C, ki preprečuje glavkom.
• Korenje in jam sta polna antioksidantov, ki so dobri za oči. Poleg tega pa vsebujeta ti dve zelenjavi tudi veliko beta-karotena. Zelenjava in sadje, ki pa je svetlo oranžne barve, pa je tudi dober vir vitamina A, ki je bistven za normalen vid, igra pa tudi veliko vlogo pri preprečevanju slepote.
• Brokoli sodi v družino križnic in je zato v “sorodu“ z cvetačo, zeljem, ohrovtom in brstičnim ohrovtom. Vsi ti vsebujejo velik oluteina, zeaksanatina in vitamina C.
• Citrusi, jagode in pomarančni sok so polni vitamina C, prav tako pa ga vsebuje tudi paradižnik rdeča paprika, ki vsebuje tudi lutein in likopen, katera prav tako služita za boljši vid.
• Prav tako vsebuje lutein in zeaksanatin veliko sadja: marelice, breskve, mango, papaja, pomaranče, mandarine in melone. Še posebej pa so dobre za oči tudi dinje.
• Zelišča in začimbe, kot na primer curry, koper, peteršilj in vodna kreša vsebujejo veliko luteina. Ta pa se še dodatno poveča pri kuhanju.
• Lanena semena in olje so bogata za Omega-3 maščobnimi kislinami, ki preprečujejo sindrom suhih oči.
• Česen, sončnična semena, brazilski oreščki, črni oreh, oves in temni riž vsebujejo selenija, ki pomaga absorbirati antioksidante.
• Čičerika, oves in polnozrnati pšenični kruh vsebujejo cink, ki je pomemben mineral, ki deluje z antioksidanti.

Vitamin C

Biti zdrav je želja vsakogar izmed nas, športniki pa si poleg zdravja želijo tudi dobrih rezultatov.

Pogoj za dobre rezultate pa je, poleg redne in kakovostne vadbe, odpornost organizma na bolezni ter sposobnost hitrega obnavljanja tkiv po poškodbah. Še posebej v zimskih mesecih lahko nahod, prehlad ali gripa povzročijo daljši izpad treninga, kar negativno vpliva na športne dosežke.

Oglejte si sledeči dve vprašanji in odgovorite nanju:

1. Ali pojeste dnevno vsaj dva obroka sadja?
(1 obrok = kos sadja ali ½ skodelice narezanega, kuhanega ali vloženega sadja ali ¾ kozarca sadnega soka)
2. Ali pojeste dnevno vsaj tri obroke zelenjave?
(1 obrok = ½ skodelice narezane ali kuhane zelenjave ali 1skodelica surove listnate zelenjave ali ¾ kozarca zelenjavnega soka)

Če ste normalno aktivna oseba in ste na obe vprašanji odgovorili pritrdilno, načeloma dobro skrbite za odpornost organizma, saj dnevno vnesete v telo zadosti vitamina C, ki je najbolj znan zaščitnik organizma pred infekcijami in prehladi ter pomočnik pri celjenju ran in poškodb. Večina sesalcev, razen izjem, kamor spadamo tudi ljudje, je sposobna v telesu sama sintetizirati Vitamin C. Organizem primatov namreč ne vsebuje jetrnega encima L-gulonolakton oksidaze, ki je eden od treh encimov, ki sodelujejo v telesu pri pretvorbi glukoronske kisline v askorbinsko kislino ali Vitamin C. Uporaba dodatkov z vitaminom C ni skoraj nikoli zares potrebna, saj z vsakdanjo uravnoteženo prehrano vnesemo v telo zadosti vitamina C.

Kaj pa, če ste aktivni športnik in so vaše potrebe po vitaminih večje, kot jih imajo normalno aktivni ljudje, še posebej če se prehranjujete pretežno z ogljikovimi hidrati in se lahko vaše potrebe po vseh vitaminih, se pravi tudi po vitaminu C, povečajo za 30 do 50 %? Ali pa se nahajate ekstremnih razmerah (npr.gorah) in nimate možnosti s hrano zaužiti dnevno priporočene doze vitaminov? Takrat posežete po dodatkih k prehrani z vitamini.

Police trgovin, lekarn, prodajaln z zdravo hrano ponujajo številne dodatke k hrani. Seveda jih lahko naročimo tudi prek spletnih trgovin ali TV prodaje ali pa nam jih na domu ponujajo prodajalci mrežnih prodaj.

Izbira dodatkov k prehrani je torej raznovrstna, še preden pa se zapodimo v nakup, si na kratko poglejmo, za kakšne prehranske dodatke se je priporočljivo odločiti:

• kupujte samo dodatke priznanih proizvajalcev, ki so izdelani pod strogo kontrolo,
• vedno pozorno preberite deklaracijo, držite se navodil in upoštevajte vsa opozorila proizvajalca,
• ne nasedajte na besede ‘detoksično’, ‘očiščevalno’, ‘temelječe na najnovejših raziskavah’ (v kolikor ni poleg ustreznih referenc o raziskavah).

Podatki, ki jih mora vsebovati deklaracija na prehranskem dodatku

• ime izdelka (običajno vsebuje ime glavne aktivne sestavine, npr. Vitamin C),
• podatek o vsebini (število kapsul oziroma tablet, količina praška ali napitka),
• navodilo za uporabo (koliko dodatka naj dnevno zaužijemo),
• podatki o količini aktivne sestavine (na enoto oziroma celotno količino dodatka),
• podatki o ostalih sestavinah (od najbolj zastopane do najmanj zastopane),
• ime in naslov proizvajalca ali distributerja (da se lahko obrnete nanj z morebitnimi vprašanji ali zahtevate dodatne informacije).

Sedaj, ko ste seznanjeni, na kaj morate biti pozorni pri nakupu dodatkov k hrani, si podrobneje oglejmo dodatke z vitaminom C.

V kakšni obliki lahko kupimo dodatke z vitaminom C?

• V obliki praškov, ki jih raztopimo v vodi,
• v obliki že pripravljenih napitkov,
• v obliki tablet, ki jih pogoltnemo,
• v obliki žvečilnih tablet,
• v obliki kapsul (vegetarijanci naj namesto kapsul raje izberejo praške, ker vsebujejo kapsule 25% želatine živalskega izvora).

Pri jemanju dodatkov z vitaminom C v obliki že pripravljenih napitkov je treba prebrati, koliko odstotkov dnevno priporočene količine vitamina C zaužijemo, ko popijemo eno stekleničko. Če na primer na deklaraciji stekleničke piše, da napitek vsebuje 30 % dnevno priporočene količine, morate telesu zagotoviti še ostalih 70 % (torej popiti še vsaj dve steklenički napitka).

Najpogostejši naravni viri vitamina C v prehranskih dodatkih

• sadje (pomaranče, tangerine, limone, grenivke, jagode, maline),
• zelenjava (brokoli, paradižnik, rdeča in zelena paprika, krompir),
• šipek.

Kdaj dodatkov z vitaminom C ne smete jemati brez predhodnega posveta z zdravnikom?

• če imate ledvične kamne,
• če imate anemijo ali motnje pri skladiščenju železa v organizmu (hemokromatozo).

Kakšen pomen ima Vitamin C za naš organizem?

Vitamin C je bil prvič izoliran leta 1928. Je primaren antioksidant v človeškem telesu, komponenta encimov vključenih v sintezi mišičnih tkiv (kolagena, karnitina) in igra bistveno vlogo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema, niža krvni tlak in nivo holesterola v krvi, pomaga pri strjevanju krvi, utrjuje stene arterij, preprečuje vezavo belih krvnih telesc na stene poškodovanih arterij, varuje pred kapjo in srčnim infarktom.

V kakšni obliki se nahaja Vitamin C v prehranskih dodatkih?

Če je naravni vir vitamina C v prehranskem dodatku sadje, se nahaja čisti Vitamin C v obliki askorbinske kisline. V tem primeru se kot ena od sestavin dietnega dodatka z vitaminom C uporabljajo tudi pufri (npr. kalcijev karbonat, rutin, natrijev hidroksid, soda). Pufri pretvorijo askorbinsko kislino, ki ima pH vrednost 3,5, kar je za organizem prekislo, v askorbat in tako preprečujejo želodčne težave ob zaužitju prehranskega dodatka z vitaminom C.
Če je naravni vir vitamina C zelenjava, se Vitamin C že nahaja v obliki askorbata, ki v čisti obliki deluje že sam po sebi kot pufer, zato jih proizvajalcem v tem primeru ni potrebno dodajati v prehranski dodatek.

Koliko vitamina C dnevno potrebujete, na kaj je treba biti pozoren pri jemanju dodatkov z vitaminom C in kakšni so lahko stranski učinki?
Do osemnajstega leta starosti jemanje kakršnih koli dodatkov, se pravi tudi vitamina C, ni priporočljivo. Trenutno veljavna priporočena dnevna količina C vitamina je za ženske stare 19 let in več 75 mg, za moške pa 90 mg. Optimalna količina pa je med 100 do 200 mg/dan. Ob tem je potrebno pripomniti, da podatek velja, če dnevno potrebujete okoli 2000 kalorij. Priporočena dnevna količina C vitamina se skladno poveča, če potrebujete več kalorij oziroma zmanjša, če potrebujete manj kalorij (slednje velja za športe, kjer morajo športniki vzdrževati nizko telesno težo). Če se odločite za jemanje vitaminskih dodatkov k prehrani, je priporočljivo, da ne jemljete več kot 100 % dnevno priporočene količine vitamina. Jemanje prevelikih doz dodatkov z vitaminom C (od 300 mg do 2000 mg/dan) povzroči blago diarejo.

Bistveno preveliki odmerki vitamina C (od 2000 do 4000 mg/dan) po splošnem prepričanju naj ne bi bili toksični za telo, ker se presežki izločijo iz telesa z urinom. Vendar pa so raziskave, pri katerih so testne osebe jemale 2000 mg vitamina C v obliki prehranskega dodatka pokazale, da se je koncentracija vitamina C v nekaterih tkivih (npr.očesnih lečah) zvišala za 22 do 32 %. S tem je bila ovržena trditev, da je dosežena točka nasičenosti z vitaminom C v krvnem serumu pri 240 mg in je torej jemanje dodatnih količin vitamina C brez učinka, saj se samo izločijo iz telesa z urinom.

Preveliki vnosi vitamina C v telo lahko povzročijo zdravstvene težave

• toksično sproščanje anorganskega železa,
• tvorbo ledvičnih kamnov,
• diarejo,
• skorbut ob nenadnem prenehanju jemanja visokih doz vitamina C,
• poškodbo sklenine (če jemljemo dodatke z vitaminom C v obliki žvečilnih tablet),
• motnje srčnega ritma.

Vitamin C je torej pomemben v zdravi prehrani, vendar pa je lahko uživanje prevelikih količin tudi zdravju škodljivo. Nasprotno pa lahko v primeru, da se vas loteva prehlad, vnos velikih, sicer nepriporočljivih količin vitamina C v telo, znatno ublaži resnost prehlada in učinkovito varuje pred sekundarnimi virusnimi in bakterijskimi zdravstvenimi komplikacijami. Vitamin C stimulira imunski sistem in varuje telo pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, ki se v telesu sproščajo med borbo proti infekciji.

Priporočene dnevne količine vitamina C niso hkrati tudi optimalne količine za ohranitev zdravja. Z vnosom priporočene dnevne količine vitamina C v telo se bomo zagotovo zavarovali samo pred skorbutom, zato nekateri raziskovalci priporočajo dvig te količine iz 90 mg na 200 mg/dan, kar pa naj bi zadoščalo samo za mlade in zdrave ljudi, ne pa tudi za starejše in bolnike, ki naj bi dnevno vnesli v telo od 250 do 1000 mg vitamina C.

Dieta bogata s sadjem in zelenjavo (kar pomeni, da bi dnevno zaužili vsaj 5 obrokov svežega sadja in zelenjave) varuje pred rakom in boleznimi srca. Ali uživanje dodatkov z vitaminom C poveča ta učinek? Raziskave kažejo, da ga lahko poveča tudi za 50 %, vendar je potrebno dodatke uživati več let.

Vir: www.diva.si

Uravnotežena prehrana

Ali morda jeste dovolj zdrave hrane, ali pa zaužijete te preveč? Zbrali smo nekaj dejstev o zadovoljivih količinah zdrave hrane.

Čaj

Flavonoidi v tem napitku pomagajo pri odpravljanju srčnih bolezni
Minimalna količina: Tri skodelice čaja na teden (mrzlega ali hladnega) jel zadostna doza. Pozorni pa moramo biti, da se čaj namaka v vroči vodi vsaj pet minut, saj se le tako lahko sprostijo vse zdravilne susstance.
Predoziranje: Odvečne antioksidante bo telo samo izločilo, vendar pa je problem v kafeinu. Več kot dve skodelici čaja na dan je že prekomerna doza, saj s tem riskirate visok krvni pritisk.

Žitarice

Vsebujejo veliko netopnih vlaken, ki pomagajo pri izboljšanju vašega prebavnega trakta ter zmanjšujejo tveganje raka na črevesu.
Minimalna količina: Tri porcije na dan je minimalen zahtevek. Rezino polnozrnatnega kruha lahko štejemo kot eno procijo.
Predoziranje: Dejansko bi bilo težko pojesti preveč vlaknin, vendar pa vseeno, če pretiravate, lahko povzročijo blokado črevesja.

Jogurt

Veliko jogurtov vsebuje razne probiotike, kateri so dejansko bakterije, ki skrbijo za vaš imunski sistem ter prebavo.
Minimalna količina: 2dcl na dan je minimalna doza, pozorni pa bodite, da na embalaži piše, da jogurt vsebuje aktivne kulture.
Predoziranje: Če vas pogosto napenja, potem ne prekoračite priporočljive mere – 2 jogurta na dan, saj obstaja možnost, da ste preobčutljivi na mlečne proteine.

Jagode

Razne vrste jagod vsebujejo antioksidante, vitamin C ter “anthocyanins“, ki preprečujejo poškodbe celic.
Minimalna količina: Skodelica svežih ali zamrznjenih gozdnih sadežev na dan.
Predoziranje: No, z jagodami ravno ne morete predozirati, razen če je to edini sadež, ki ga zaužijete, saj tako e dobite dovolj potrebnih vitaminov.

Soja

Vsebuje veliko proteinov, ki so dobri za vas.
Minimalna količina: je dejansko nič!… dokler ne bomo izvedeli dovolj o njenih zdravilnih učinkih. Vendar pa lahko doza ali dve na dan poskrbita, da vaše telo dobi dovolj proteinov.
Predoziranje: 20g na dan ali manj je več kot dovolj, saj nekateri namigujejo, da lahko soja poviša možnost nastanka raka na prsih.

Ribe

Če jeste ribe, dobste dobili zadostne količine omega-3 maščob, ki znižujejo možnost nastanka srčnih obolenj.
Minimalna količina: 84g rib bogatih z maščobami omega-3 na teden so dovolj.
Predoziranje: Da, glede rib dejansko lahko predozirate, saj v velikih primerih te vsebujejo živo srebro, še posebej pa tuna.  Zato ne pojejte več kot pa 170g rib na teden.

« Previous Page