Jabolčna čežana je lahko zdrava in okusna sladica

Malo modrenizirana jabolčna čežana, brez maščobe. Če jo pripravimo brez sladkorja je tudi dobra dietna sladica, seveda pa lahko uporabimo ostala naravna sladila.

• 1 kg jabolk
• cimet
• ingver – svež nariban za noht dimenzije
• dve janeževi zvezdi
• rjav sladkor – po želji
• sok polovice limone
• 1 dl vode

Jabolka olupimo in narežemo na koščke. Podušimo jih skupaj z vodo, cimetom po okusu, sokom polovice limone, naribanim ingverjem, janeževima zvezdama in sladkorjem po želji. Dušimo, dokler se jabolka ne zmehčajo in razpadejo. Postrežemo v skodelicah, kozarcih, s sladoledom. Lahko tudi ohlajeno.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Učinki jabolčnega soka in mineralne vode na rakave celice

Jablana (Malus pumila Mill.) je tako splošno znana, da je ni potrebno posebej predstavljati. Gojili so jih že v pradavnini, v antičnem Rimu so jih že uporabljali v zdravilne namene. Karel Veliki v 9. stol. uvede sistematično sadjarstvo, kar je prispevalo 200 novih sort. Danes jih je znanih več kot 2500. Jabolko je bilo vedno v središču lekarništva in zdravstva. Sodobne laboratorijske raziskave so jabolku oz. jabolčnemu soku dale povsem novo vsebino, saj vzpodbujajoči rezultati dajejo prvo ocenitev  antitumorske aktivnosti.

Usmeritev raziskav na celične kulture so vodile preko znane metode opazovanja rasti testne rastline navadne mlade čebule  (Allium cepa L.), še posebej osredotočene na celice v koreninskih vršičkih, da »jabolčni sok«  nanje deluje kot izrazit citostatik. Na genetskem materialu pa ne povzroča nobenih kvarnih (mutagenih) učinkov. Celična kultura predstavlja umetno gojišče v katerem gojimo celice zunaj telesa, torej v umetnih pogojih za raziskovalne, diagnostične, terapevtske ali proizvodnjo-biotehnološke namene. Gojenje celičnih kultur je postala stalna laboratorijska praksa v sredi 20. stoletja.

Sledila je povezava z doc. dr. Bratkom Filipičem iz inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF v Ljubljani. V celičnih kulturah smo uporabili dve vrsti celic in sicer človeške rakave celice debelega črevesa, imenovane kar CaCo-2 (Ca: cancer – rak; Co: colon – črevo) in človeške normalne embrionalne celice WISH izolirane iz amnionske nosečnične tekočine.  Celice smo gojili v ustreznem Eagle gojišču in vitro pogojih  na mikrotiterskih ploščah (Slika 1). Celicam smo dodali »jabolčni sok« in »mineralno vodo« z različnimi razredčitvami, ter po petih dneh inkubacije ugotavljali rast, pomnoževanje in preživetje celic.

Na celičnih kulturah človeških rakavih celicah debelega črevesa se pokaže, da »jabolčni sok« do razredčitve 1:64 zmanjša rast rakavih celic za 66,77 % glede na izhodno število celic. Vzporedno pa se zmanjša pomnoževanje celične populacije in sicer za 61,33 %. »Mineralna voda« tudi zmanjša rast rakavih (CaCo-2) celic, za 12,76 % in zmanjšanje pomnoževanja celične populacije za 7,70 %, kar nazorno prikazuje Graf 1. Lahko povzamemo, da »jabolčni sok« in »mineralna voda« vplivata na rast in preživetje rakavih celic (CaCo-2), in sicer tako, da zavirata njihovo rast in pomnoževanje.

Na zdravih celičnih kulturah človeških embrionalnih celic WISH pa se pokaže, da pride celo do rahlega povečanja rasti. Učinek »jabolčnega soka« na celice CaCo-2 in celice WISH je obratno sorazmeren. Višja koncentracija »jabolčnega soka« in »mineralne vode« zavira rast in pomnoževanje rakavih CaCo-2 celic, medtem ko zdrave embrionalne WISH celice v rasti in pomnoževanju stimulirata.

»Jabolčni sok« in »mineralna voda« se v našem primeru prav gotovo nanašata predvsem na blagodejni učinek in potencialno dopolnilo možnosti krepitve imunskega obrambnega sistema (imuniziranje telesa) pri morebitnem pojavljanju rakastih celic v našem telesu. Učinkovit imunski odziv v katerem vzajemno sodelujejo številne krvne celice in številne kombinacije med molekulami neprestano odkriva abnormalne celice, ki bi utegnile biti rakave in jih tako uniči. Imunski odziv na tumor je zgodnji pojav, da se razkroji večina tumorjev preden nastanejo klinično ugotovljivi.

Rak je večstopenjski proces, ki se razvija in nastaja počasi, saj razvoj obolenja traja 20 in več let, tudi 40. Preprečujemo ga lahko na mnogih stopnjah in prvo obrambo lahko okrepimo zelo zgodaj. Sprememba v obliki, strukturi in funkciji normalne celice v maligno imenujemo transformacija, kjer celica pridobi lastnost neskončnega pomnoževanja, kar je tudi ena od razlik med zdravimi in rakavimi (transformiranimi) celicami.

Jabolko ima zelo raznovrstno sestavo: v prvi vrsti vode, fruktoze, glukoze, mineralov in vitaminov; sploh ne smemo zanemariti vitamina C. Kaj je pravzaprav v našem primeru učinkovalo na zaviranje rasti rakavih celic, lahko le predvidevamo. Znano je le, da vse tri količine: rast, pomnoževanje in preživetje celic spadajo pod t.i. prvo ocenitev potencialne antitumorske aktivnosti. Prehajanje ali absorpcija sladkorjev se med rakavimi in zdravimi celicami bistveno razlikuje, kakor tudi metabolizem celične presnove. Znano je, da je razmerje med fruktozo in glukozo v jabolčnem soku v prid fruktoze, nekoliko manjše je v soku hruške, medtem ko je pri kakiju enako, pri breskvi in slivi pa je glukoze več kot fruktoze.

 Naj le poudarim, da so »Jabolčni sok« pripravili v DANA d.d. v Mirni, narejen iz slovenskih jabolk in lastno črpane »mineralne vode«. Visoko kakovost vode je tudi potrdil Univerzitetni institut – Oddelek za okolje Univerze v Roskildu, Danska. Raziskavo pa lahko primerjamo s testiranji škotske mineralne vode Deeside, na celičnih kulturah, opravljeni na inštitutu za biokemijo MF Univerze v Mariboru (Delo – Znanost, 04. jan. 2007: »Potrjeni ugodni učinki škotske mineralne vode).

Peter Firbas, univ. dipl. biol.,
Zasebni laboratorij za rastlinsko aplikativno citogenetiko, Ljubljana

Kako okrepiti imunski sistem?

Imunski sistem je naš obrambni mehanizem. Ljudje so se vedno, skozi tisočletja zdravili na različne načine. Medicina in farmacija resda nista bili razviti, zato pa je človek, tedaj neprimerno bolj vpet v naravo, poznal nekatere tehnike zdravljenja, ki niso bile le priljubljene, temveč tudi učinkovite. Skoraj vse pretekle civilizacije so imele svoj izbor zdravilnih praks.

Čeprav je o tem ostalo zapisanega razmeroma malo, pa smo dandanes lahko srečni, da se je ohranilo kar nekaj informacij o tem, kako so modrost in znanje mnogih generacij s pridom uporabljali tedanji nadarjeni in razsvetljeni zdravilci. Obenem pa je to znanje lahko svarilo, kako daleč se je današnji svet odmaknil od naravnega načina zdravljenja in zdravega življenja.

Imunski sistem

Pojav aidsa pred dvema desetletjema je opozoril, kako pomembni so obrambni sistemi našega organizma, človek pa je ponovno pomislil tudi na obstoj in pomen mehanizmov samozdravljenja. Prisiljeni smo bili učiti se in raziskovati naravo te notranje obrambe, kako deluje, kaj jo krepi in kaj jo slabi.

Mikroskopska slika kapljice krvi zdravega človeka nam razkrije, da se v njej nahaja nekako 99% rdečih in 1% belih krvnih telesc, povedano bolj učeno – v povprečju okrog pet milijonov rdečih krvničk in sedem tisoč belih krvničk na kubični milimeter krvnega vzorca. Bela krvna telesca so vojaki imunskega sistema oziroma njegovi stražarji, katerih naloga je oprezanje za sovražnikom, ga najdejo in čimprej uničijo. Če se opisa obrambnega sistema lotimo samo zelo rahlo, povejmo, da vsebuje naš imunski sistem tudi limfocite B, limfocite T in makrofage. Limfociti B na primer proizvajajo protitelesa, ki zelo natančno nevtralizirajo posamezne antigene ali tuje celice. Na televiziji je bilo prikazanih že kar nekaj oddaj, ki zelo nazorno prikazujejo, kaj se v primeru vdora mikrobov ali pa poškodbe natančno dogaja. Ta obrambni sistem, ki ga pravzaprav sploh ne poznamo, je naravnost fantastičen.

Prekoračil bi okvir tega poenostavljenega pregleda delovanja imunskega sistema, če bi našteval še druge funkcije in pomembne dejavnike ter na primer opisal delovanje sekundarnih imunskih organov, kot so limfne žleze, vranica, mandlji, slepič in posebne bezgavke v črevesnih membranah. Raje zapišem nekaj besed o povsem drugem zornem kotu zdravljenja in samozdravljenja, ki izhaja iz spoznanj marsikaterega znanstvenika, ki je tej tematiki morda posvetil celo svoje življenje, pa tudi iz moje lastne dolgoletne prakse. Kot zdravnik in zdravitelj sem namreč prišel do spoznanja, da niso daleč od resnice tisti, ki pravijo, da srečen človek ne zboli za hujšimi boleznimi. Ravno nasprotno pa imajo hude težave z organizmom tisti ljudje, ki so po naravi tihi, sramežljivi, zadržani in zaprti vase, ki ne pokažejo svojih čustev in – kar je najbolj škodljivo – vsa svoja razburjenja in vznemirjenja potlačijo globoko v sebi.

Delovanje imunskega sistema

Imunski sistem nas varuje pred vdorom neželenih vsiljivcev, kakršni so bakterije, virusi in glivice ter različne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Kadar je imunski sistem oslabljen, se telo neželenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zaradi česar zbolimo. Oslabljenost imunskega sistema lahko prepoznamo ne le po okužbi, ampak tudi po občutkih utrujenosti, izčrpanosti. Pogosto se pojavi ob menjavi letnih časov s toplejših na hladnejše, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na svežem zraku in pogosto tudi manj pogosto uživanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti našega telesa. Temu se deloma lahko izognemo z dovolj gibanja na svežem zraku, temperaturam primernim oblačenjem in uživanju veliko svežega sadja in zelenjave, še posebej tistih vrst, ki so bogate z vitaminom C. Ker pa vse to pogosto vseeno ni dovolj, je dobro, da za svoj imunski sistem poskrbimo še z dodatnimi krepčili. Narava nam ponuja celo paleto rastlin, s pomočjo katerih bo naš imunski sistem ohranil svojo moč.

Kaj je imunski sistem?

Ruski fiziolog Ilja Mečenikov je prvi odkril, da ima človek v krvi poleg rdečih krvničk tudi bele krvne celice – levkocite, ki požirajo in tako uničujejo mikrobe. Kasneje so znanstveniki odkrili, da je levkocitov, ki jim pravimo tudi obrambne ali imunske celice, več vrst in da so organizirani v imunski sistem. Imunski sistem se razpreda po vsem telesu. Sestavljen je iz imunskih organov in tkiv, npr. limfne žleze, bezgavk, vranice, mandeljnov…, skupki imunskih celic pa se nahajajo v sluznici dihal in črevesja. Če je izogibanje okužbam prva obramba pred škodljivimi mikrobi, druga pa so pregrade v telesu, na primer koža in sluznice, lahko rečemo, da je imunski sistem naša tretja obrambna linija.

Nasprotniki imunskega sistema

Nasprotniki imunskega sistema so mikrobi. Glede na biološke lastnosti delimo mikrobe na bakterije, glive, viruse in parazite. Nekateri mikrobi, na primer tisti, ki naseljujejo prebavila, zgornja dihala, sluznice spolovil in sečnice, so neškodljivi oziroma nam njihova prisotnost celo koristi. Te mikrobi, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobna flora, z naselitvijo jemljejo življenjski prostor škodljivim bolezenskim mikrobom. Bolezenski mikrobi so tisti mikrobi, ki s svojo naselitvijo v človeku in z dejavnostjo v njem povzročijo, da zbolimo.

Kako ohraniti zdravje

Kdor je odločen za svoje zdravje in počutje napraviti kaj konkretnega, ni obsojen na samo zoprne stvari. Ravno nasprotno je čisto mogoče, da svoj imunski sistem krepimo na naraven način. Na ta način nam lahko uspe medsebojno povezati ljubezen, spoštovanje samega sebe, smeh, užitek, rekreacijo, sprostitev in svobodno samoizražanje. S tem se poti do zdravja že močno prepletajo s ciljem samim – zdravljenjem in zdravim življenjem. Če naj bi se počutili dobro in pri tem ostali zdravi, se moramo odločiti, da bomo na življenje gledali pozitivno, predvsem seveda zaradi tega, ker je naš pogled na svet, ljudi in situacije, v katerih se znajdemo na svoji poti, vedno stvar naše lastne izbire. Če se ne držimo tega, si sami povzročamo izgubo energije, stresne in drugačno negativne situacije, vse to pa sčasoma ali pa ob posebnih pogojih privede do slabšanja imunskega sistema ter s tem do pojava bolezni.

Zdravila rastejo v naravi

V času, ko se vedno bolj oddaljujemo od naravnega načina življenja in se širijo ter množijo bolezni, izhajajoče iz nepravilnega odnosa do zdravja in življenja, človeštvo išče načine, kako se ubraniti boleznim in ohraniti zdravje, za kar danes porabi ogromne denarje. Pri tem pa pozabljamo na zdravila in zdravilne rastline, ki jih lahko najdemo kar na travniku. Ne smemo namreč pozabiti, da so se ljudje znali pozdraviti že v starih časih in da si živali tudi danes same najdejo zel, ki jim koristi v primeru rane ali bolezni. Znanje o zdravilnih močeh rastlin je zelo staro, danes pa lahko zaradi izboljšanih tehničnih možnosti in spoznanj sodobne znanosti natančno določimo učinke zdravilnih rastlin. Glavni namen teh rastlin je vzpodbuditi lastno telesno in naravno zdravilno sposobnost tako, da telo uravnovesijo in očistijo. Približno polovica moderno izdelanih zdravil ni nič drugega kot umetna različica rastlinskih sestavin in učinkovin. Tudi “čudežna” tabletka aspirin je v principu izdelana iz izvlečkov tradicionalnih zdravilnih zelišč.

Ne glede na to, da je lista zdravilnih zelišč izredno obširna in je o njej mogoče najti veliko priročne in uporabne literature, predstavljam samo za ponazoritev nekaj “zdravil”, ki so nekdaj pomenila okostje zdravilske prakse, danes pa o njihovem pomenu in zmožnostih vemo bore malo ali pa nič. “Saj ni res … pa je, “ bi lahko imenovali spoznanje, ki nas spreleti, ko uvidimo, da nekaj, kar poznamo iz vsakdanje prakse, deluje zdravilno.

Če naribano jabolko in cimet pomešamo skupaj ter počasi žvečimo, naša slina in cimet sestavita “zdravilo”, ki krepi in ogreva telo, ki preprečuje in lajša prehladna obolenja, uravnava visok krvni tlak, preprečuje in zdravi gripo, katar, vročino, akutne infekcije, koliko in vnetje mandljev, pomaga pri driski, vetrovih, nožničnemu vnetju, glivičnih okužbah in še in še. V Indiji so cimetove zdravilne lastnosti odkrili in uporabljali že pred več tisoč leti, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes in se razširila po vsej zemeljski obli.

Oves

Oves spada med najboljša zdravila za obnavljanje živčnega sistema in nam je lahko v veliko pomoč v obdobju, ko se odvajamo od pomirjevali, raznih zdravil ali drog. Uporaba ovsa v prehrani znižuje raven holesterola in sladkorja v krvi, vzpodbuja delovanje ščitnice, pomaga pri impotenci, predstavlja krepčilo za maternico, uravnava nivo estrogena ter zdravi hemoroide in krčne žile. Oves je čudovito hranljivo živilo, ki vsebuje veliko beljakovin, kalcija, magnezija, silicija, kalija, železa in vitaminov ter nasploh daje organizmu veliko energije in moči. Zelo zdravilna je ovsena voda, ki jo lahko pijemo kot recimo limonado (oves namakamo v vodi 24 ur). Ker izredno dolgo zadržuje temperaturo, ljudje prepraženo zrnje ovsa ponekod še dandanes uporabljajo za pregrevanje. Oves spada med eno od najstarejših krepčil tako za človeka kot tudi za žival.

Zelje

Zelje je eno od najbolj cenjenih zdravil v ljudskem zdravilstvu. Stari Egipčani so ga cenili do te mere, da so v njegovo čast postavili tempelj, v starem Rimu pa je zelje veljalo za vsesplošno zdravilo in krepčilo. Mornarji so zelje skozi stoletja uporabljali za preprečevanje nastajanja skorbuta. Surovo zelje slovi kot eno od najboljših čistil za kri in kožo, pri čemer odpravlja strupe iz jeter in deluje proti slabokrvnosti, poleg tega pa zdravi glavobol (“mačka”), obnavlja moč pri okrevanju ter deluje odvajalno in protivnetno.

Čaj iz svežega zelja (poparek, 10 minut) vsebuje vitamine A, B, C, D in E ter minerale kalcij, žveplo, silicij, magnezij in jod, je pa tudi prava zakladnica železa. Ljudje ga uporabljajo pri zdravljenju vnetja sklepov, glavobolu, pikih žuželk in zdravljenju aken, poleg tega pa zeljni čaj spodbuja imunski sistem in nastajanje protiteles, deluje razkužilno – dihala, celi razjede, čisti kri in koristi jetrom.

V svetu je zelje v uporabi tudi kot zunanja obloga, in sicer pri celjenju ran, opeklinah, turih, podplutbah, razjedah in mozoljih ter kot protivnetno sredstvo za otekle sklepe.

Sir Frank Macfarlane Burnet, Avstralec in dobitnik Nobelove nagrade za medicino leta 1960, ki je deloval predvsem na področju imunologije, je med drugim ugotovil, da utegne v našem telesu vsak dan kar 100.000 celic postati rakavih, vendar pa se to ne zgodi, saj jih naš imunski sistem pravočasno uniči. Poraja se torej vprašanje, zakaj bakterije in virusi, prisotni v naravnem okolju in vsepovsod okoli nas, povzročijo bolezen samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne. Poleg tega jih povzročajo v nekem obdobju ali pa pod določenimi pogoji, sicer pa ne. Od teh znanstvenih dognanj je do razmišljanja o zdravem načinu življenja samo še korak.

In kaj kot zdravnik in zdravitelj priporočam za izboljšanje zdravja in počutja? Sam na prvem mestu meditiram, tistim pa, ki te tehnike še ne obvladajo, pa priporočam, da si vzamejo čas za izklop iz vsakodnevnih aktivnosti in umik od zunanjega sveta, saj sta med najbolj verjetnimi vzroki za pogosta in neobvladljiva obolenja kriva prenaprezanje ter prevelika izpostavljenost stresu, kateremu pa se v vsakodnevnem hitenju vse težje in težje izognemo.

dr. Drago Smiljanić

Pečena ajdova kaša z orehi

Zdaj je pravi čas za pripravo ajdove kaše z orehi, saj smo ravno končali z obiranjem jabolk, orehi pa so tudi sveže nabrani. Obetajo pa se tudi deževni dnevi in ravno takrat ponavadi ob prostem času preizkušamo kakšne nove recepte.

• 1l ajdove kaše
• ½ l mleka
• ½ l vode
• sol
• 10 – 15 dag zmletih ali sesekljanih orehov
• 2 jajci
• 4 jabolka

Oprano kašo skuhamo v mešanici mleka in vode. Kuhano ajdovo kašo do mlačnega odcedimo. Dodamo jajca ter zmlete orehe in vse skupaj dobro premešamo.

Pekač namažemo z maslom in damo vanj polovico testa, na katerega naribamo jabolka, potresemo s cimetom in sladkamo, ter dodamo še drugo polovico kaše. Zgornji sloj zravnamo, prelijemo s smetano, ki smo ji primešali jajce ter pečemo nekje 35-40 minut pri 180 – 200C.

Foto: marmelina.si

Zelenjavni sok z ingverjem

Ingver nas poživi kadar se slabše počutimo, pesa, korenje, jabolka in pomaranče pa že zjutraj poskrbijo za zadosten vnos vitaminov, ki jih bomo čez dan na delovnem mestu še kako potrebovali za zbrano delo. Zelenjavne sokove in smoothie-je si lahko privoščimo vsako jutro, saj so zdrav, poleg tega pa blagodejno vplivajo tudi na prebavo.

Potrebujemo:

• 1 narezano rdečo peso, kuhano v svojem naravnem soku
• 1 veliko korenje (narezano)
• 4 cm dolg kos olupljene drobno zmlete korenike ingverja
• 2 očiščeni in sesekljani jabolki
• 150 g belega grozdja brez pečk
• 3 dl svežega pomarančnega soka

Peso, korenje, ingver, grozdje in pomarančni sok sresemo v mešalnik in mešamo toliko časa, da dobimo gladko zmes. Serviramo takoj, ali pa sok spravimo v hladilnik, vsekakor pa je take sokove najbolje popiti sveže.

 

Jabolka za zdravo kožo

Jabolčni kis je odličen domači lepotni serum za zdravo kožo, ki hkrati poživi krvni obtok povrhnjice. Jabolka so tudi znana po tem, da odstranjujejo strupe iz telesa, nekateri tudi pravijo, da pripomorejo k boljšemu in mirnejšemu spancu, še posebej velja tukaj izpostaviti čaj, ki ga pripravimo iz jabolčnih lupin.

Naravni pripravek ali obrazno masko iz jabolk za lepšo kožo obraza si lahko sami pripravite iz jabolk in gline. Osnovni maski iz gline namesto vode dodajte svež jabolčni sok, kar bo masko napravilo bolj osvežilno in učinkovito. Sama glina kožo nekoliko izsuši, vendar pa maski vedno dodamo še kakšno hranljivo olje iz pšeničnih kalčkov, kar ta efekt zmanjša. Taka maska je primerna tudi za suho in starajočo se kožo.

Priprava:
Jabolčni sok je najbolje, da pripravite kar sami iz dveh jabolk, iz katerih s sokovnikom stisnete 3 do 4 žlice soka. Nato zmešajte dve žlici gline v prahu in žlico olja iz pšeničnih kalčkov in to mešanico prelijte z jabolčnim sokom. Pustite stati 30 minut, nato premešajte, da dobite gladko zmes.

Pečena jabolka z orehi

Avgust in september sta tista meseca, ko nabiramo in pobiramo takšne in drugačne poletne sadeže, jih vlagamo, nekatere pa seveda pojemo že takoj sveže ali iz njih pripravljamo raznovrstne dobrote. Brez jabolk in orehov si skoraj ne moremo predstavljati jabolčnih zavitkov in potic, tokrat pa vam predstavljamo še en zanimiv recept. Pa dober tek!

Potrebujemo:

• 100 g orehov,
• 60 g suhih marelic,
• 2 pomaranči,
• žlicka cimeta,
• 4 kapljice vaniljine arome,
• nekaj javorjevega sirupa ali meda,
• 4 velika kisla jabolka,
• 2 dl sladke smetane

Pečico segrejemo na 190 ºC (ventilatorsko na 170 ºC). Za nadev sesekljamo 50 g orehov in marelice. Iz ene pomaranče iztisnemo sok in ga zmešamo z orehi, marelicami, cimetom, 2 kapljicama vaniljine arome in medom ali javorjevim sirupom. Jabolka operemo in jim izrežemo peščišce. Napolnemo jih z nadevom, položimo v pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo približno 35 minut.

Drobno sesekljamo preostale orehe in iz preostale pomaranče iztisnemo sok. Čvrsto stepemo smetano in 2 kapljici vaniljine arome. Rahlo vmešamo pomarančni sok in sesekljane orehe. Pečena jabolka položimo na krožnik in obložimo s smetano.

Solata iz korenja, jabolk in čebule

Poletje je čas, ko si si lahko naredimo sveže in osvežilne ter malo drugačne solate, solata iz korenja, jabolk in čebule je ena izmed takih solat.

Priprava sestavin: 15 minut, za 2 osebi:

• 340 g korenja
• 225 g jabolk
• 1 srednje velika čebula
• 300 g jogurta
• sok ½ limone

Grobo nastrgajte korenje, jabolka in čebulo. Primešajte jogurt in limonin sok. Postrezite z mešano zeleno solato.

Naprej »