Izumirajo živali, ki so ključnega pomena za človeštvo

Hitrost ni vedno najboljša lastnost. Živalske vrste vedno hitreje izumirajo in za večino je krivo človeštvo. Letos je leto biološke raznolikosti in polovica tega je minila kot bi mignil.

Okoljevarstveni program združenih narodov ali UNEP je pred kratkim izdal opozorilo, da obstaja velika možnost, da bo v kratkem izumrlo še veliko drugih živalskih vrst, med katerimi so nekatere ključne za obstoj človeštva. To pa seveda pomeni uničenje večih ekosistemov zaradi kombinacije zakislejevanja morja, bolj toplih voda ter prekomernega lovenja rib.

Vedno večja populacija človeštva, zahteve po večih sredtvih, vedno manjša zaloga nafte, povečana globalizacija ter masovno izumrtje živalskih vrst definirajo obdobje, katerega lahko opišemo kot krizno oz. skrajni čas, da se zbudimo.

Zato je potrebno prisluhniti, ko nas svarijo o problemih biološkie raznolikosti, saj to danes ogroža vedno več faktorjev – invazivne vrste, pesticidi, sekaje gozdov, širjenje urbanega predela, … Nič ni danes več samoumevno, kot je bilo včasih, zato se je potrebno tega zavedati.

Oceani izgubljajo bitko

Eden izmed glavnih ekologov Jeremy Jackson je na TED konferenci govoril o tem, kako človeštvo uničuje oceane.

Dokazi so brutalno jasni, saj prekomerni ribolov, kemikalije, plastika, invazivne vrste in klimatske spremembe prispevajo k večanju mrtvih con in ‘plastičnih kontinentov’, prav tako pa ogrožajo podmorsko pokrajino.

Več si lahko ogledate v spodnjem videu:

Invazivne vrste

Invazivne vrste so škodljiva podskupina t.i. tujerodnih vrst, ki negativno vplivajo na naravni cikel in spreminjajo ekosistem, prinašajo nove bolezni ali povzročajo kakšno drugo vrsto škode.

Povečanje globalizacije ekonomije ter vedno bolj obsežno trgovaje z eksotičnimi kulturami pa to nevarnost še toliko bolj povečuje. Znanstveniki predvidevajo, da je v Združenih državah kar 7000 ne-avtohtonih vrst živali, ki povzročijo na leto 100 miljard dolarjev škode.

Strokovnjaki se zato trudijo ohraniti naravno raznolikost in zmanjšati val invazivnih vrst, da bi zmanjšali njihov vpliv na okolje. Pri tem pa igra veliko vlogo tudi uvoz tujih, eksotičnih vrst, ki se marsikomu zdijo še kako privlačne. Vendar pa se malokdo zaveda, da s tem ogroža okolje ter da je na ta način poleg vsega tudi potencialni krivec za nastanek novih, vedno bolj agresivnih bakterij in virusov.

Čeprav se verjetno marsikomu zdijo avtohtone živalske in rastlinske vrste danes dokaj dolgočasne, pa to še ne pomeni, da niso koristne za okolje. Vsaka vrsta sodi v svoje okolje ker je tam ekosistem prilagojen na tak način, da ne škoduje nobeni avtohtoni vrsti.To je še en primer, ko se človek ne zaveda, kako močno škoduje naravi.

Invazije v pristaniščih

Invazivne živalske vrste imajo katastrofalne učinke na ekosistem. Svetovna pristanišča se vedno bolj soočajo z enako težavo – algami ter meduzami. Vendar pa je najprej potrebno razumeti, kje je sploh tu problem.

Od kod prihajajo alge in meduze

Raziskovalci z univerze Carl von Ossietzky v Nemčiji, so se odločili, da bodo ta problem raziskali – kako se te meduze in alge zlepa znajdejo v pristanišču?

Dolgo je že znano, da manjše živalske vrste pridejo v tuja pristanišča tako, da sledijo ladjam. Vendar pa tu ta teorija ne drži. Odkrili so namreč, da trgovske ladje sledijo določenim trgovskim potem, vendar pa tankerji ter tovorne ladje občasno te začrtane poti spremenijo. Trgovske ladje potujejo veliko hitreje od tovornih ladij ter tankerjev in ne ostanejo dalj časa v pristanišču.  Nasprotno pa tovorne ladje ter tankerji potujejo veliko počasneje, ter tudi ostanejo dalj časa v pristaniščih. Pri tem pa se znebijo balastne vode, v kateri pa se nahajajo invazivne vrste.

Iz analize raziskovalcev lahko tako vidimo, katera pristanišča so najbolj povezana in pri katerih obstaja možnost, da jih bodo napadle invazivne vrste. Med najbolj ‘ogrožene’ kraje spadajo Shanghai, Singapur, Antwerp, Panamski kanal ter Sueški kanal.