Krepčilni napitki

Za splošno krepitev in varovanje pred okužbami lahko uporabimo krepčilne napitke. Odličen krepčilni pripravek, ki krepi imunski sistem, hkrati pa deluje kot antibiotik, je česnova tinktura. Še posebej dobro preprečuje pojav prehlada.

Česnova tinktura

Olupimo 250 g česnovih strokov, narežemo jih na drobno. Namakajmo 14 dni pri sobni temperaturi v 1 litru 70-odstotnega alkohola. Vmes pogosto pretresemo. Po 14 dneh iztisnemo sok, precedimo in shranimo v temno steklenico. Dobro zapremo. Tinktura je uporabna 1 leto. Za preprečevanje prehlada jemljite 3-krat na dan po 10 kapljic pred obroki.

Napitek iz kreše

1 žlico iztisnjenega soka vrtne kreše raztopite v 5 žlicah pinjenca ali mineralne vode in 1 teden pijte po 1-krat na dan. Če imate občutljiv želodec, se tej terapiji odrecite – kreša ga namreč draži.

Limonada

Če že čutite, da boste zboleli, privoščite telesu veliko količino C vitamina. Naredite sok iz 3 limon in 3 pomaranč. Popijte nerazredčeno. Terapijo z limoninim sokom ponavljajte po petkrat na dan, dokler se prehlad ne pozdravi.

Sok rdeče pese zvišuje odpornost

Britanski znanstveniki so ugotovili, da sok rdeče pese zvišuje odpornost in zvišuje življenjsko moč ter s tem omogoča kar za 16 % daljši čas treninga ali fizičnih aktivnosti.

Rdeča pesa vsebuje nitrate, s čimer pomaga pri zmanjšanju vdihavanja kisika, kar pomeni, da telesne aktivnosti niso tako utrujajoče. Za pesin sok že poznamo dejstvo, da znižuje krvni tlak, znanstveniki pa so prepričani, da bodo najnovejša odkritja pomagala pri zdravljenju ljudi s kardiovaskularnimi in respiratornimi težavami kakor tudi pri presnovnih motnjah. Raziskovalci so skupini moških med 19. in 38. letom starosti vsak dan v tednu dajali 150 ml organskega soka rdeče pese, preden so jih testirali. Test je med drugim vključeval tudi vožnjo s kolesom. Po enem tednu so jim šest dni dajali placebo, in sicer ribezov napitek, prav tako pred testiranji.

Po zaužitju pesinega soka je skupina lahko kolesarila v povprečju 11 minut in 25 sekund, kar je več kot minuto in pol (92 sekund) dlje od časa, ki so ga dosegali v dnevih jemanja placeba.

Zdravilni čaji za večjo odpornost

Med zdravilnimi zelišči je kar nekaj takšnih, ki pozitivno delujejo na naš imunski sistem. Eden od takšnih je na primer ameriški slamnik, ki ima še posebej ugoden učinek, če ga zmešamo z nekaj pelina in poprove mete. Obrambne sposobnosti organizma krepi tudi vrtna ali divja materina dušica in lipa.

Čaj iz ameriškega slamnika

Čaj naredimo iz enakih delov ameriškega slamnika, pelina in poprove mete. Pripravimo ga tako, da 2 žlički mešanice prelijemo z ¼ litra tople vode. Pustimo stati 10 minut. Pijemo 2 tedna po 3 skodelice na dan pred jedjo.

Čaj iz materine dušice

Iz dveh žličk zelišča, ki jih prelijemo z ¼ litra vode, naredimo čaj. Namakamo 10 minut. Pijemo dva tedna po trikrat na dan. Terapija s čajem materine dušice naj se začne v začetku jeseni.

Lipov čaj

2 žlički lipovih cvetov prelijemo z ¼ litra vrele vode. Namakamo 10 minut. Čaj pričnemo piti jeseni ali spomladi. Pijemo po 1 skodelico na dan. Terapija naj traja 3 tedne.

Bezgov čaj

Stresite od 2 do 5 gramov posušenih bezgovih cvetov v skodelico vrele vode. Namakajte 10 minut, nato odcedite. Popijte vsaj 3 skodelice na dan.

Kako okrepiti imunski sistem?

Imunski sistem je naš obrambni mehanizem. Ljudje so se vedno, skozi tisočletja zdravili na različne načine. Medicina in farmacija resda nista bili razviti, zato pa je človek, tedaj neprimerno bolj vpet v naravo, poznal nekatere tehnike zdravljenja, ki niso bile le priljubljene, temveč tudi učinkovite. Skoraj vse pretekle civilizacije so imele svoj izbor zdravilnih praks.

Čeprav je o tem ostalo zapisanega razmeroma malo, pa smo dandanes lahko srečni, da se je ohranilo kar nekaj informacij o tem, kako so modrost in znanje mnogih generacij s pridom uporabljali tedanji nadarjeni in razsvetljeni zdravilci. Obenem pa je to znanje lahko svarilo, kako daleč se je današnji svet odmaknil od naravnega načina zdravljenja in zdravega življenja.

Imunski sistem

Pojav aidsa pred dvema desetletjema je opozoril, kako pomembni so obrambni sistemi našega organizma, človek pa je ponovno pomislil tudi na obstoj in pomen mehanizmov samozdravljenja. Prisiljeni smo bili učiti se in raziskovati naravo te notranje obrambe, kako deluje, kaj jo krepi in kaj jo slabi.

Mikroskopska slika kapljice krvi zdravega človeka nam razkrije, da se v njej nahaja nekako 99% rdečih in 1% belih krvnih telesc, povedano bolj učeno – v povprečju okrog pet milijonov rdečih krvničk in sedem tisoč belih krvničk na kubični milimeter krvnega vzorca. Bela krvna telesca so vojaki imunskega sistema oziroma njegovi stražarji, katerih naloga je oprezanje za sovražnikom, ga najdejo in čimprej uničijo. Če se opisa obrambnega sistema lotimo samo zelo rahlo, povejmo, da vsebuje naš imunski sistem tudi limfocite B, limfocite T in makrofage. Limfociti B na primer proizvajajo protitelesa, ki zelo natančno nevtralizirajo posamezne antigene ali tuje celice. Na televiziji je bilo prikazanih že kar nekaj oddaj, ki zelo nazorno prikazujejo, kaj se v primeru vdora mikrobov ali pa poškodbe natančno dogaja. Ta obrambni sistem, ki ga pravzaprav sploh ne poznamo, je naravnost fantastičen.

Prekoračil bi okvir tega poenostavljenega pregleda delovanja imunskega sistema, če bi našteval še druge funkcije in pomembne dejavnike ter na primer opisal delovanje sekundarnih imunskih organov, kot so limfne žleze, vranica, mandlji, slepič in posebne bezgavke v črevesnih membranah. Raje zapišem nekaj besed o povsem drugem zornem kotu zdravljenja in samozdravljenja, ki izhaja iz spoznanj marsikaterega znanstvenika, ki je tej tematiki morda posvetil celo svoje življenje, pa tudi iz moje lastne dolgoletne prakse. Kot zdravnik in zdravitelj sem namreč prišel do spoznanja, da niso daleč od resnice tisti, ki pravijo, da srečen človek ne zboli za hujšimi boleznimi. Ravno nasprotno pa imajo hude težave z organizmom tisti ljudje, ki so po naravi tihi, sramežljivi, zadržani in zaprti vase, ki ne pokažejo svojih čustev in – kar je najbolj škodljivo – vsa svoja razburjenja in vznemirjenja potlačijo globoko v sebi.

Delovanje imunskega sistema

Imunski sistem nas varuje pred vdorom neželenih vsiljivcev, kakršni so bakterije, virusi in glivice ter različne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Kadar je imunski sistem oslabljen, se telo neželenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zaradi česar zbolimo. Oslabljenost imunskega sistema lahko prepoznamo ne le po okužbi, ampak tudi po občutkih utrujenosti, izčrpanosti. Pogosto se pojavi ob menjavi letnih časov s toplejših na hladnejše, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na svežem zraku in pogosto tudi manj pogosto uživanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti našega telesa. Temu se deloma lahko izognemo z dovolj gibanja na svežem zraku, temperaturam primernim oblačenjem in uživanju veliko svežega sadja in zelenjave, še posebej tistih vrst, ki so bogate z vitaminom C. Ker pa vse to pogosto vseeno ni dovolj, je dobro, da za svoj imunski sistem poskrbimo še z dodatnimi krepčili. Narava nam ponuja celo paleto rastlin, s pomočjo katerih bo naš imunski sistem ohranil svojo moč.

Kaj je imunski sistem?

Ruski fiziolog Ilja Mečenikov je prvi odkril, da ima človek v krvi poleg rdečih krvničk tudi bele krvne celice – levkocite, ki požirajo in tako uničujejo mikrobe. Kasneje so znanstveniki odkrili, da je levkocitov, ki jim pravimo tudi obrambne ali imunske celice, več vrst in da so organizirani v imunski sistem. Imunski sistem se razpreda po vsem telesu. Sestavljen je iz imunskih organov in tkiv, npr. limfne žleze, bezgavk, vranice, mandeljnov…, skupki imunskih celic pa se nahajajo v sluznici dihal in črevesja. Če je izogibanje okužbam prva obramba pred škodljivimi mikrobi, druga pa so pregrade v telesu, na primer koža in sluznice, lahko rečemo, da je imunski sistem naša tretja obrambna linija.

Nasprotniki imunskega sistema

Nasprotniki imunskega sistema so mikrobi. Glede na biološke lastnosti delimo mikrobe na bakterije, glive, viruse in parazite. Nekateri mikrobi, na primer tisti, ki naseljujejo prebavila, zgornja dihala, sluznice spolovil in sečnice, so neškodljivi oziroma nam njihova prisotnost celo koristi. Te mikrobi, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobna flora, z naselitvijo jemljejo življenjski prostor škodljivim bolezenskim mikrobom. Bolezenski mikrobi so tisti mikrobi, ki s svojo naselitvijo v človeku in z dejavnostjo v njem povzročijo, da zbolimo.

Kako ohraniti zdravje

Kdor je odločen za svoje zdravje in počutje napraviti kaj konkretnega, ni obsojen na samo zoprne stvari. Ravno nasprotno je čisto mogoče, da svoj imunski sistem krepimo na naraven način. Na ta način nam lahko uspe medsebojno povezati ljubezen, spoštovanje samega sebe, smeh, užitek, rekreacijo, sprostitev in svobodno samoizražanje. S tem se poti do zdravja že močno prepletajo s ciljem samim – zdravljenjem in zdravim življenjem. Če naj bi se počutili dobro in pri tem ostali zdravi, se moramo odločiti, da bomo na življenje gledali pozitivno, predvsem seveda zaradi tega, ker je naš pogled na svet, ljudi in situacije, v katerih se znajdemo na svoji poti, vedno stvar naše lastne izbire. Če se ne držimo tega, si sami povzročamo izgubo energije, stresne in drugačno negativne situacije, vse to pa sčasoma ali pa ob posebnih pogojih privede do slabšanja imunskega sistema ter s tem do pojava bolezni.

Zdravila rastejo v naravi

V času, ko se vedno bolj oddaljujemo od naravnega načina življenja in se širijo ter množijo bolezni, izhajajoče iz nepravilnega odnosa do zdravja in življenja, človeštvo išče načine, kako se ubraniti boleznim in ohraniti zdravje, za kar danes porabi ogromne denarje. Pri tem pa pozabljamo na zdravila in zdravilne rastline, ki jih lahko najdemo kar na travniku. Ne smemo namreč pozabiti, da so se ljudje znali pozdraviti že v starih časih in da si živali tudi danes same najdejo zel, ki jim koristi v primeru rane ali bolezni. Znanje o zdravilnih močeh rastlin je zelo staro, danes pa lahko zaradi izboljšanih tehničnih možnosti in spoznanj sodobne znanosti natančno določimo učinke zdravilnih rastlin. Glavni namen teh rastlin je vzpodbuditi lastno telesno in naravno zdravilno sposobnost tako, da telo uravnovesijo in očistijo. Približno polovica moderno izdelanih zdravil ni nič drugega kot umetna različica rastlinskih sestavin in učinkovin. Tudi “čudežna” tabletka aspirin je v principu izdelana iz izvlečkov tradicionalnih zdravilnih zelišč.

Ne glede na to, da je lista zdravilnih zelišč izredno obširna in je o njej mogoče najti veliko priročne in uporabne literature, predstavljam samo za ponazoritev nekaj “zdravil”, ki so nekdaj pomenila okostje zdravilske prakse, danes pa o njihovem pomenu in zmožnostih vemo bore malo ali pa nič. “Saj ni res … pa je, “ bi lahko imenovali spoznanje, ki nas spreleti, ko uvidimo, da nekaj, kar poznamo iz vsakdanje prakse, deluje zdravilno.

Če naribano jabolko in cimet pomešamo skupaj ter počasi žvečimo, naša slina in cimet sestavita “zdravilo”, ki krepi in ogreva telo, ki preprečuje in lajša prehladna obolenja, uravnava visok krvni tlak, preprečuje in zdravi gripo, katar, vročino, akutne infekcije, koliko in vnetje mandljev, pomaga pri driski, vetrovih, nožničnemu vnetju, glivičnih okužbah in še in še. V Indiji so cimetove zdravilne lastnosti odkrili in uporabljali že pred več tisoč leti, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes in se razširila po vsej zemeljski obli.

Oves

Oves spada med najboljša zdravila za obnavljanje živčnega sistema in nam je lahko v veliko pomoč v obdobju, ko se odvajamo od pomirjevali, raznih zdravil ali drog. Uporaba ovsa v prehrani znižuje raven holesterola in sladkorja v krvi, vzpodbuja delovanje ščitnice, pomaga pri impotenci, predstavlja krepčilo za maternico, uravnava nivo estrogena ter zdravi hemoroide in krčne žile. Oves je čudovito hranljivo živilo, ki vsebuje veliko beljakovin, kalcija, magnezija, silicija, kalija, železa in vitaminov ter nasploh daje organizmu veliko energije in moči. Zelo zdravilna je ovsena voda, ki jo lahko pijemo kot recimo limonado (oves namakamo v vodi 24 ur). Ker izredno dolgo zadržuje temperaturo, ljudje prepraženo zrnje ovsa ponekod še dandanes uporabljajo za pregrevanje. Oves spada med eno od najstarejših krepčil tako za človeka kot tudi za žival.

Zelje

Zelje je eno od najbolj cenjenih zdravil v ljudskem zdravilstvu. Stari Egipčani so ga cenili do te mere, da so v njegovo čast postavili tempelj, v starem Rimu pa je zelje veljalo za vsesplošno zdravilo in krepčilo. Mornarji so zelje skozi stoletja uporabljali za preprečevanje nastajanja skorbuta. Surovo zelje slovi kot eno od najboljših čistil za kri in kožo, pri čemer odpravlja strupe iz jeter in deluje proti slabokrvnosti, poleg tega pa zdravi glavobol (“mačka”), obnavlja moč pri okrevanju ter deluje odvajalno in protivnetno.

Čaj iz svežega zelja (poparek, 10 minut) vsebuje vitamine A, B, C, D in E ter minerale kalcij, žveplo, silicij, magnezij in jod, je pa tudi prava zakladnica železa. Ljudje ga uporabljajo pri zdravljenju vnetja sklepov, glavobolu, pikih žuželk in zdravljenju aken, poleg tega pa zeljni čaj spodbuja imunski sistem in nastajanje protiteles, deluje razkužilno – dihala, celi razjede, čisti kri in koristi jetrom.

V svetu je zelje v uporabi tudi kot zunanja obloga, in sicer pri celjenju ran, opeklinah, turih, podplutbah, razjedah in mozoljih ter kot protivnetno sredstvo za otekle sklepe.

Sir Frank Macfarlane Burnet, Avstralec in dobitnik Nobelove nagrade za medicino leta 1960, ki je deloval predvsem na področju imunologije, je med drugim ugotovil, da utegne v našem telesu vsak dan kar 100.000 celic postati rakavih, vendar pa se to ne zgodi, saj jih naš imunski sistem pravočasno uniči. Poraja se torej vprašanje, zakaj bakterije in virusi, prisotni v naravnem okolju in vsepovsod okoli nas, povzročijo bolezen samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne. Poleg tega jih povzročajo v nekem obdobju ali pa pod določenimi pogoji, sicer pa ne. Od teh znanstvenih dognanj je do razmišljanja o zdravem načinu življenja samo še korak.

In kaj kot zdravnik in zdravitelj priporočam za izboljšanje zdravja in počutja? Sam na prvem mestu meditiram, tistim pa, ki te tehnike še ne obvladajo, pa priporočam, da si vzamejo čas za izklop iz vsakodnevnih aktivnosti in umik od zunanjega sveta, saj sta med najbolj verjetnimi vzroki za pogosta in neobvladljiva obolenja kriva prenaprezanje ter prevelika izpostavljenost stresu, kateremu pa se v vsakodnevnem hitenju vse težje in težje izognemo.

dr. Drago Smiljanić

Življenski stil je glavni dejavnik stresa

Ljudi sestavljajo štirje energetski sistemi: telo, duh, duša in čustva, ki so med seboj povezani. Če samo eden od njih pade iz ravnotežja, to vpliva tudi na ostale. Naše glavno orožje pred mnogimi dejavniki in boleznimi je imunski sistem, ki zaradi različnih kemičnih strupov, ki smo jim dnevno izpostavljeni oslabi.

Tudi čustveni ‘strupi’, ki nastajajo kot posledica strahov in čustvenih preizkušenj, se zmanjšuje naša sposobnost, da se lahko učinkovito borimo proti zdravju škodljivim vplivom. Psihološki in čustveni pritiski, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni, izhajajo iz zunanjih vplivov našega življenja in življenjskega standarda. Čim manjšo spobnost spoprijeti se z vsakdanjimi izzivi imamo, tem večje so posledice, ki nastanejo. To pomeni, da če Če nekdo pogosto trpimo zaradi strahov ali čustvenih kriz, se sčasoma pojavijo tudi telesni bolezenski znaki.

Čustveno zdravje

Pa vendar ne odločajo samo tunanji dejavniki o tem ali bomo v stresu ali ne, ampak tudi naša interpretacija teh dejavnikov. Naše zdravje je tako v veliki meri odvisno od tega, kako dobro in kako učinkovito se spoprimemo z izzivi, katerim smo jim izpostavljeni.

Ljudje, ki živijo uravnoteženo življenje tako na družinskem kot poklicnem področju, imajo večjo sposobnost obnavljanja imunskega sistema. Manjše bolezeni so opozorila telesa, nam sporoča, da moramo spremeniti svoje obnašanje ali stil življenja. Če ta opozorila enostavno spregledamo, se lahko iz majhne razvije resnejša bolezen.

Človekova duhovna stran je naša intuicija ali notranji glas, kot mu tudi pravimo, ki ve kaj je za nas dobro in kaj ne. Le-ta predstavlja pomembno vlogo pri iskanju uravnoteženega življenja. Mnogi ignorirajo svojo intuicijo, ker je zaradi stresov ne zaznavajo več.

Kako obvladati stres

• Naučite se, kako bolje obvladovati svoja čustva.
• Pazite na zdravje in se sproti učite, kaj morate narediti, da preprečite bolezen.
• Poiščite in uporabljajte ‘ventile’ za sproščanje stresa, kot so rekreacija, tehnike sproščanja, meditacije ali hobi.
• Analizirajte vaše življenje in se vprašajte, kaj radi delate in česa ne.
• Ocenite svoje trenutno delo in  službo ter premislite, če bi mogoče zamenjava delovnega mesta v vaše življenje prineslo več harmonije.
• Naučite se sprejemati spremembe kot pozitiven del življenja.

Algi chlorella in spirulina ublažita nevarne učinke sevanja

Strokovnjaki so ugotovili, da vrsti alg klorela (chlorella) in spirulina, ki jih večinoma že poznamo iz raznih prehrambenih dodatkov, v katerih se ti dve algi uporabljata že vrsto let, ublažita nevarne učinke radioaktivnega sevanja.

Spirulina

Modro-zelena alga spirulina ima kar nekaj dobrih učinkov za naše zdravje, saj vsebuje veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, ki pomagajo proti staranju celic, proti rakavim obolenjem. Spirulina je odlična je tudi za razstrupljanje telesa.
Da spirulina olajšuje posledice, ki jih povzroči radioaktivno sevanje so leta 1995 ugotovili v Rusiji, ko so zdravili otroke, ki so bili izpostavljeni nesreči v Černobilu.

Chlorella

Chlorella je posebna zelena alga, ki se je pojavila že pred 2,5 milijardami let. Dokazi se skrivajo v ostankih fosilov, a ker je mikroskopski organizem, je ni so odkrili do poznega 19. stoletja. Dandanes poznamo  chlorello kot odlično prehransko dopolnilo, ki nas varuje pred mnogimi zdravstvenimi nevšečnostmi!
Dobro znani so pozitivni učinki uživanja omenjenih alg, kot so na primer stimuliranje krvnega obtoka, pospešeno delovanje jeter, ledvic in črevesja.

Alge tako pomagajo pri regeneraciji celic, popravljajo napake v DNK zapisu celic, razstrupljajo telo, delujejo proti vnetjem, izboljšujejo splošno zdravje in prebavo ter krepijo imunski sistem. Vse to pa seveda deluje tudi proti učinkom, ki jih povzročajo razna sevanja, med drugim tudi radioaktivno, seveda v določeni meri.

Zgodovina ameriškega slamnika

Znano je, da je bil ameriški slamnik ena zelo pomembnih zdravilnih rastlin severnoameriških Indijancev. Uporabljali so ga večinoma kot kašo zdrobljenih zelišč ali kot sok, žvečili pa so tudi koščke korenin.

Ameriški slamnik so uporabljali pri kačjih pikih, pikih žuželk, proti prehladu, zobobolu, vnetjih, zdravljenju opeklin in ran ter proti vročice. Priseljenci so uporabo prevzeli od Indijancev in njegova zdravilnost in uporaba sta prvič opisana leta 1737.

Kasneje so ameriški slamnik uporabljali kot zdravilo za sifilis, leta 1869 pa je nemški priseljenec H.C.F. Meyer začel z izdelavo prvega komercialnega zdravila iz slamnika, imenovanega Meyer’s Blutreiniger (zdravilo za čiščenje krvi), ki je bilo namenjeno zdravljenju kačjih pikov, slabovidnosti, revme in živčevja.

Prepoznavnost zdravilne rastline se je sčasoma še povečala, nastale so tudi obsežnejše raziskave. V Evropi se je začel uveljavljati po letu 1897.

Danes je ameriški slamnik ena najpogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin v pripravkih za izboljšanje imunskega sistema in zdravljenje zgornjih dihal v Severni Ameriki in Evropi.

Topli jabolčni napitek za boljšo odpornost

Pozimi nam ponavadi primanjkuje svežega sadja, lahko pa si naredimo razne sadne napitke v katere združimo vse pomembne snovi, ki okrepijo naš imunski sistem.
Jabolčni napitki so lahko tudi več kot samo jabolčni sok, ki mu lahko dodamo zeliščni čaj, muškatni orešček, cimet in nageljnove žbice (klinčki).
Spodaj si lahko ogledate video priprave takšnega napitka, seveda pa ga prilagodite vašemu okusu.

Naprej »