Zmanjšajte možnost bolečin v hrbtnem predelu

Bolečine v križu doživi skoraj vsak človek, saj je to eden izmed najbol ranljivih delov naše anatomije. V tem delu se namreč nahaj veliko manjših kosti, mišic, vezi in kit, ki se lahko poškodujejo že z najmanjšim napačnim gibom. Zato je potrebno ta del dobro pretegniti in utrditi, da do takšnih poškodb ne bi prišlo.

Pretegnite noge. Če dalj časa sedite, lahko vaša stegna otrdijo. To pa povzroči bolečine v križu in jih počasi stopnjuje. Da bi pretegnili mišice na stegnih, se ulezite tako, da iztegnete noge pred sabo. Nato dvignite desno nogo in potegnite stegno k prsim, ter zadržite za 20 do 30 sekund. Postopek ponovite še na levi nogi

Dvigite medenico. Zopet se ulezite na tla in pokrčite kolena. Vaše trebušne mišice stisnite in ob enem potisnite ledveni predel k tlom. Pozo zadržite za 5 do 10 sekund. Nato se sprostite in vajo ponovite 8 do 10-krat.

Naslonite se s hrbtom ob zid in pokrčite kolena pod kotom 45stopinj. Nato pa poskusite v tej pozi narediti par korakov, brez da bi premaknili hrbet od zidu. V tej pozi ostanite 5 do 10 sekund.

Rašitrite boke, saj boste tako napeli oslabljene mišice. Da bi ta vajo lahko naredili, se ulezite na tla. Nato dvignite eno nogo za 10 do 20 cm in zadržite gib za 5 do 10 sekund. Nato nogo počasi spustite in ponovite vajo na drugi nogi. Ob enem pa bodite pozorni, da imate podplate ves čas stegnjene.

Dvignite noge. Zopet se ulezite na hrbet in pokrčite kolena, ter dvignite desno nogo čim bolj navpično. Ob enem pa dvignite levo za 25 do 30 cm in zadržite pozo za 5 do 10 sekund. Vajo ponovite desetkrat, nato nogi zamenjajte.

Bolečina v križu – lumbago ishialgija

Posamezne oblike ročnih tehnik so se v zdravilstvu uporabljale že pred več kot 4000 leti. Za časa starih Grkov je kiropraktika veljala za ugledno samostojno vejo zdravilstva, ki se je ukvarjala z nameščanjem zlomljenih udov s še sedaj aktualnimi načeli manualnega zdravljenja.

Manipulacijo je v svojih spisih omenil tudi Hipokrat (450 – 375 pr. n.št.) in trdil, da je kiropraktika najučinkovitejša metoda zdravljenja hrbteničnih težav z mehanskimi okvarami.

Strokovna kiropraktika je praksa in pomeni zdravljenje na naraven način, vendar je ob tem potrebno vedno znova poudarjati, da lahko dobre rezultate pričakujemo le v primeru, da kiropraktične metode izvaja strokovno usposobljena oseba, torej specialist za kiropraktiko – zdravnik kiropraktik.

V kiropraktiki je v veljavi doktrina, da zdravi diski pomenijo zdravo hrbtenico. Diski so nameščeni med posameznimi vretenci, kjer delujejo kot blažilci šoka (amortizerji) in skrbijo za gibljivost po eni in stabilnost hrbtenice po drugi strani. V obdobju med tridesetim in petdesetim letom se diski pričnejo sušiti, postanejo tanjši in manj fleksibilni.

Po strokovni kiropraktični terapiji, ko se znova vzpostavi pravilno delovanje hrbtenice, bo bolje deloval tudi celotni organizem, ki bo nato pričel zdraviti samega sebe. To pa pomeni, da zdravnik kiropraktik odpravi škodljive pritiske na avtonomni živčni sistem (ter na dele centralnega živčnega sistema) ter s tem ustvari pogoje za samozdravljenje organizma.

Manipulativno zdravljenje zahteva izkušnje in prakso, sicer ni pravega učinka. Če manipulacija povzroča močnejše bolečine, jo je potrebno izvajati bolj previdno, z nežnejšimi prijemi. Pred izvajanjem manipulacije pa je potrebno bolnika seveda temeljito pregledati, v nekaterih primerih napraviti tudi rentgensko sliko. Manipulativna terapija pri bolečinah v križu – išiasu – je vsekakor učinkovita in pride v določenih primerih po njeni uporabi do takojšnjega izboljšanja.

Pomemben dejavnik v anatomiji ledvenega dela hrbtenice je odnos med živcem, ki izhaja iz petega ledvenega vretenca, in odprtino, v kateri je živec nameščen. Ta živec je namreč eden od največjih živcev, njegov koren pa izhaja iz hrbtenice skozi najmanjšo odprtino v ledvenem delu. Prav ta stik velikega živca in majhne odprtine, skozi katero izhaja, je razlog, da toliko ljudi trpi zaradi tako imenovanega lumbaga, najpogostejšega prav v predelu petega ledvenega vretenca.

Če to vretence izgubi svoj prvotni položaj, lahko pride do različnih problemov, kot so nestabilnost, slaba prekrvavitev nog, bolečine v spodnjem delu hrbtenice, kolkih in bedrih, otrdelost nog, hemoroidi, boleče menstruacije, zaprtost in diareja, skratka, vsi ti simptomi signalizirajo, da je z našo hrbtenico nekaj narobe.

Da bi tako težavo odpravili, je potreben obisk pri zdravniku kiropraktiku, ki zna in zmore vretence vrniti v prvoten položaj. Taka vzpostavitev normalnega stanja omogoča neoviran pretok informacij, ki jih prenašajo živci, kar pa je bistvenega pomena za rešitev problema. Premiki vretenc namreč povzročajo motnje v pretoku informacij med centralnim živčevjem in njegovim okoljem.

Okvare diska lahko nastanejo na katerem koli delu hrbtenice, vendar pa so najpogostejše težave v križu (85 %) in vratu. Tadva predela sta tudi najbolj podvržena obremenitvam in sta obenem tudi najbolj gibljiva. Okvare v ledvenem delu hrbtenice se pogosto pojavijo osem do deset let prej kot v vratu.

Nenadna ostra bolečina nas opomni, naj tega predela ne zanemarimo, da ne bi prišlo do kronične oblike obolenja. bolečino lahko spremlja tudi negibljivost v spodnjem delu hrbta (lumbago). V vsakem primeru moramo paziti, da bolečina ne postane naša stalna spremljevalka.

Kaj se lahko zgodi, če deviacije v hrbtenici ne odpravimo? Nenormalna lega vretenc in s tem neenakomerna obremenitev medvretenčnih ploščic sčasoma povzročijo kolabiranje intervertebralnega diska in izgubo mehaničnega ravnovesja, nakar pride do neenakomerne obremenitve posameznih vretenc, to pa povzroči nastanek osteofitov. Degenerativne spremembe v hrbtenici niso le posledica staranja organizma, temveč tudi napačne lege vretenc.

V zadnjem času so zaradi spreminjanja načina življenja težave s hrbtenico še pogostejše kot prej. Tudi vsakodnevno prenašanje bremen lahko povzročijo napačno telesno držo, ki vodi v resne težave in okvare hrbtenice. Čezmerno jo obremenjujejo tudi nenaravne obremenitve, dolgo sedenje, neprekinjeno delo v neustreznih položajih in prisiljenih držah. Pogosto so okvare hrbtenice tudi davek na pokončno držo – znano je, da se je skozi svoj razvoj človek počasi dvigoval v pokončno držo, pri čemer pa je bila anatomska struktura hrbtenice prvotno oblikovana za štirinožno gibanje in držo.

Nasvet zdravnika kiropraktika je torej takšen: če pri sebi opažate tukaj navedene simptome, si nikakor ne dopustite, da težave postajajo vse bolj neznosne. Oglasite se pri kiropraktiku, ki lahko odkrije prave vzroke za vaše težave, jih omili ali pa popolnoma pozdravi. Naj sklenem zapis z naslednjo mislijo: Kiropraktiki verjamemo, da je zdravje normalno stanje organizma in ne bolezen. Človekovo telo ima z manjšimi omejitvami sposobnost obnavljanja in samozdravitve celotnega organizma, to pa je najpomembnejši element in princip pri zdravljenju s kiropraktičnimi metodami.

dr. Drago Smiljanič, foto: Stockxpert

Hrbtenica in telesna teža

V sodobnem življenju je naša hrbtenica nenehno obremenjena, napreza se in se nahaja v prisiljenih držah in položajih. Različni dejavniki botrujejo nastanku bolečin v ledvenem, prsnem in vratnem delu hrbta. Slaba drža, ki je prešla že v navado, neprilagojeni gibi pri vsakodnevnih opravilih ter prevelika telesna teža so glavni vzrok za nastanek raznih obolenj in poškodb hrbtenice.

V večini primerov so bolečine v hrbtu mehanskega izvora in posledica povečane telesne teže. K bolečinam mehanske narave prištevamo tudi procese obrabe in degeneracije, ki jih povzroči artroza, kot tudi posedanje vretenc zaradi napredovanja dekalcifikacije oziroma izgubljanja kalcija pri osteoporozi.

Prekomerna telesna teža in bolečine v vratu
Odvečni kilogrami predstavljajo še dodatno obremenitev za hrbtenico. Posledice debelosti ne vplivajo le na hrbtenico, temveč na vse nosilne sklepe, zato ljudje s preveliko telesno težo pogosteje tožijo o bolečinah v vratu, kolenih in kolkih. Bolečine v hrbtu so omejene predvsem na ledveno hrbtenico in so še posebej pogoste pri pretežkih ljudeh. Prekomerna teža obremenjuje medvretenčne ploščice in hrbtenične sklepe, zlasti pa spodbuja draženje vezi in popuščanje mišičnega tkiva. Prekomerna teža vpliva tudi na zmanjšanje krvnega pritiska in slabšo razvitost mišičja, predvsem trebušne mišične stene. Pre debelosti, ki je pogosto posledica sedenja in premajhne ali nikakršne aktivnosti, je skoraj vedno povečana ledvena usločenost (podobna kot pri nosečnici), ki pogosto povzroča bolečine v ledvenem predelu, saj se pritisk obremenitve prenese nazaj, na zadnje hrbtenične sklepe.

Mišice imajo torej ključno vlogo in znova lahko ponovim, da ne moremo imeti zdravega hrbta brez pravilnega gibanja in telesnih aktivnosti. Vedno se zavedajmo, naj vsak poje toliko hrane, kot jo potrebuje, v primeru pa, da je pojedel preveč, naj potroši višek kalorij s telesnimi aktivnostmi.

Po mojem prepričanju debelost ni le posledica zaužitja preobilnih količin hrane, temveč tudi premajhne telesne aktivnosti. Zatrjevanje, da je debelost dedno pogojena, da jo povzročajo motnje žlez, itd. največkrat ne drži. Pri prekomerni teži ljudi ne skrbi možnost obolenja, temveč estetski videz. Osnovni napotek, ki ga pacientom dajem, je torej – namesto stradanja več gibanja …

Celoten članek Hrbtenica in telesna teža si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.