Imam težave z jetri. Kako naj si pomagam?

Vsa nepravilna hranila (gensko spremenjena hrana, hrana polna aditivov in emulgatorjev, predelana olja, predelani ogljikovi hidrati, živalske beljakovine, sladkor in njegovi nadomestki, alkohol, tablete, shujševalni pripravki in tablete !!!…) močno izčrpavajo delovanje jeter in povzročajo njihove bolezni. Naša jetra takšne hrane ne prepoznajo, je ne znajo prebaviti in jim povzroča ogromno težav. Posledično v naših telesih veliko hrane gnije, namesto da bi se prebavljala.

Telo zaradi odvečnih kislin postaja zakisano (kar je vzrok večini bolezni). V nas se razvijajo patogeni organizmi (med drugimi tudi glivica Kandida), ki nas s svojimi plini – aflatoksini, zastrupljajo … posledično vplivajo na možgane…in zelo škodujejo (tudi) našim jetrom …

Odgovor kako si lahko pomagamo sami najdete na našem novem blogu Alje Dimic o zdravi prehrani.

Vpliv kuhane hrane na imunski sistem

Kuhana hrana slabi naš imunski sistem. Mnogo ljudi meni, da je kuhanje potrebno, da se hrana znebi bakterij in je lažje prebavljiva. Res je, da je nekaj zelenjave, ki je surova težko prebavljiva (recimo brokoli), ampak mnogo je s kuhanjem ni nič lažje prebavljive.

Količino toksičnih tujkov v hrani je možno posredno meriti s pomočjo števila levkocitov v krvi. Če se njihovo število po užitju neke hrane zelo poveča (digestivna levkocitoza), pomeni, da je bilo v hrani veliko tujkov oz. toksičnih snovi, ki naj bi jih levkociti nevtralizirali. Sredi 20. stoletja je dr. Paul Kouchakoff ugotovil, da nastane digestivna levkocitoza le po obrokih toplotno obdelane hrane, pri surovih živilih pa ne. Presna, toplotno neobdelana hrana, kot sta na primer surovo sadje in zelenjava, je tako s tega vidika bolj po meri človeka, bolj v skladu z njegovo naravo kot kuhana, pečena ali kako drugače toplotno obdelana.

Zelo preprosto lahko zmanjšamo ta učinek. Če imate na krožniku kuhano hrano, ji morate obvezno dodati nekaj surovega. Najbolje je, da izločite čim več prekuhane in spremenjene hrane iz vaših obrokov. To vključuje tudi mleko, pasterizirano in homogenizirano, sladkor in belo moko. Če se navadite in jeste obroke z veliko količino solate ali koščki zelenjave, bo obvarovalo vaš imunski sistem pred mnogimi poškodbami. Če vsaj vključite surovo zelenjavo skupaj s kuhano hrano, potem daste svojemu telesu dobro priložnost. Kuhanje vzame hrani antioksidante in zmanjša število vitaminov. Mnogi ne morete popolnoma opustiti kuhane hrane. Ampak če samo dodate nekaj surove hrane v vaše obroke, ne boste škodili več svojemu telesu.

Zmanjšate kuhano hrano in jo nadomestite s surovo. Dajte možnost telesu, da se samo zdravi. Jejte pravo hrano in imeli boste zdravo telo in misli!

vir: altermed.org

Bolezni se rojevajo v kislem okolju

Vsak izmed nas je že kdaj obležal zaradi te ali one bolezni, in prav gotovo nisem edina, ki mi med okrevanjem ni pasalo kaj dosti jesti, kajne? To, neke vrste naravno postenje, namreč, je naraven proces, ki se v telesu sproži zato, da omogoča čimhitrejše okrevanje, ki je pravzaprav posledica razstrupljanja, torej čiščenja telesa.

Ko se namreč v telesu nabirajo najrazličnejši strupi, ki jih vanj vnašamo s hrano, kozmetiko, z dihanjem, s stresom, z nezdravimi razvadami … le to počasi postaja  zakisano, in če dopustimo, da se tako stanje dalj časa nadaljuje in stopnjuje, bomo kaj kmalu dopustili razvoj neprijetnih bolezni. Kako torej poskrbeti, da bo naše telo čimmanj zakisano in posledično čimbolj zdravo?

Najprej moramo par besed nameniti pH skali, s pomočjo katere merimo kislost, oz. bazičnost določene snovi. Na njen so števila od 0 do 14. 7 predstavlja nevtralno okolje, vse kar je nad 7 je bazično, in vse pod 7 je kislo. V kemijo se prav globoko ne bomo spuščali, a vseeno naj preprosto povemo le, da pH skala pove, koliko kisika je pravzaprav v naši krvi. Ko je kri preveč kisla, v njej ne bo dovolj kisika, in temu bo seveda primerno tudi počutje in stanje vseh ostalih organskih sistemov v telesu. Vsak organ ima sicer svoj optimalni pH, a če se osredotočimo na kri, mora njena pH vrednost znašati 7,35, kar je malenkost bazično. To vrednost telo sicer nenehno kontrolira in jo ohranja, saj če se pH vrednost krvi spusti pod 7 ali dvigne nad 7,45, telo ne more več delovati.

Danes je večina ljudi preveč zakisanih, saj je nezdravo hrano z ogromno rafiniranega sladkorja, bele moke, maščob, poleg tega poje veliko mesa in mlečnih izdelkov, popije preveč alkohola, kave in drugih ‘poživil’, ter se neuspešno bori s stresom. Zakisanost organizma se najprej kaže kot utrujenost, pomanjkanje navdušenja nad življenje, razdraženost, slabše spanje, oslabljen imunski sistem. Če pa dovolimo, da postane kronična, potem smo na dobri poti k bolj resnim obolenjem, kot so rak, sladkorna bolezen, artritis, alergije … Telo se bo sicer nekaj časa prizadevalo in se bo skušalo znebiti kislin, vendar žal je to mogoče samo do neke meje. In kako lahko telo izloči kisline? Lahko jih s potom odstrani skozi kožo, jih izloči z urinom, skozi izdihan zrak, ali pa jih preprosto ‘zapakira’ kot odvečno telesno maščobo. Druga možnost pa je, da jih skuša nevtralizirati s pomočjo bazičnih mineralov, kot je na primer kalcij. Le-tega pa za to delo črpa iz kosti in zob, kar pa se že sliši ne preveč zdravo, kajne? Kako torej poskrbeti, da bo telo čimlažje ohranjalo pravilno pH vrednost in bilo tako zmožno ohranjati najboljše zdravje?

Največ lahko naredimo s pravilno, zdravo, naravno in uravnoteženo prehrano. Večina sadja in zelenjave ugodno vpliva na ohranjanje ravni pH vrednosti v našem telesu, zato je pametno, da ju v svoje jedilnike vnesete čimveč. Tu velja omeniti, da sadje, ki je kislega okusa, ne zakisa organizma, saj okus pri tem ni pomemben. Pomembno je, da po presnovi zaužite hrane v telesu ostane bazičen in ne kisel ‘prah’. Če torej želite ohranjati svoje zdravje, je dobro, da v svojo prehrano vnesete vsaj 60 % žive hrane, če pa je vaš namen v prvi vrsti čiščenje organizma in ponovno iskanje ravnotežja, potem morate odstotek žive hrane še bistveno povečati, in sicer na vsaj 80 %.

In kaj je živa hrana? To je hrana, ki je do nas prišla direktno z narave, torej ni nikakor drugače obdelana, kot zgolj nabrana in servirana. Tu seveda govorimo o sadju, zelenjavi in kalčkih. Za nekoliko raznolikosti in  za potešitev želje po bolj ‘težki’ hrani, lahko dodajate še ostalo presno hrano, kot so semena, oreščki, suho sadje in super živila, vendar z njimi ni dobro pretiravati, saj vsekakor ne pripomorejo k razkisanju organizma.

Za konec pa dodajam še preprost recept, s pomočjo katerega boste enostavno povečali vnos zelenjave.

Polnjeni paradižniki

Sestavine za eno porcijo:

• 2 velika paradižnika
• pest sveže špinače ali blitve
• ½ bučke
• ¼ čebule
• strok česna
• 1 žličko hladno stiskanega olivnega olja
• ščepec soli
• ščepec popra

Način priprave:

1. Bučko narežite na kockice, špinačo, česen in čebulo pa nasekljajte.
2. Vse skupaj dajte v večjo posodo, dodajte olje, sol in poper, ter dobro premešajte.
3. Nato odrežite vrhova paradižnikov in izdolbite sredico, ki jo dodajte zelenjavni mešanici
4. Paradižnika napolnite z zelenjavno mešanico in postrezite.

Pa dober tek!

Teja Fidler Makoter
www.presno.si

Jajčevec na žaru

Jajčevci na žaru so lahko odlična predjed na pikniku ali kot samostojna vegetarijanska jed. Za pripravo okusnih jajčevcev na žaru najprej pripravimo omako, ki jo nato dodamo na popečene jajčevce z nekaj kockami sira.

Za pripravo potrebujete:

• 2 jajčevca
• pločevinko pelatov
• 1 čebula
• 3 česnovi stroki
• sol
• poper
• olivo olje
• ščepec sladkorja
• 15 dag ovčjega sira ali mocarele
• timijan

Priprava:
Čebulo narežemo na drobne kocke, česen stisnemo in zdušimo na olju, dodamo paradižnik ter povremo v gosto zmes. Omako začinimo z soljo, poprom, sladkorjem. Jajčevce operemo in razrežemo na centimeter debele rezine, solimo in pustimo 10 minut. Spečemo po eni strani, obrnemo, nato dodamo na jajčevce žlico omake, na kocke narezan sir in popečemo da konca.

Recept: Testenine s šampinjoni, pehtranom in kozjim sirom

Za 4 osebe vzamemo 500 g šampinjonov, jih narežemo na rezine in na žlici masla v ponvi popražimo, da tekočina izpari. Solimo, popramo in odstavimo.

V manjši posodici zmešamo 200 g naribanega trdega kozjega sira, 50 g parmezana, prilijemo 1 dcl mleka ter solimo z dvema ščepcema soli.

Medtem v večji količini slane vode skuhamo testenine na zob. Odcedimo, vendar nekaj vode prihranimo.

Sirovo mešanico razredčimo s skodelico ali dvema vode, v kateri so se kuhale testenine, in dobro premešamo. Zlijemo h gobicam, dodamo odcejene rezance, potresemo z drobno narezanim pehtranom in premešamo. Takoj ponudimo s sveže naribanim parmezanom.

Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn.
Foto Krištof Koman

Kaj je zdrava prehrana?

Je sadje za večerjo dobra izbira? Naj pijemo med kosilom? Kako naj se zdravo prehranjujemo? Kaj je res zdrava prehrana? Na ta vprašanja ni enostavnega odgovora. Ljudje smo si med seboj različni, imamo različne prehranske potrebe in zato vsakemu ustreza nekaj drugega. Načeloma pa lahko zdravo prehrano za večino izmed nas strnemo v nekaj osnovnih načel. Poglejmo si jih podrobneje.

Število obrokov

Na dan je priporočljivo zaužiti vsaj tri obroke, še bolje pet. Telo potrebuje nenehen dotok energije, predvsem glukoze. V telesu obstajajo mehanizmi pretvorbe rezervnih molekul v glukozo, vendar moramo tudi te zaloge neprestano polniti, sicer se skladišče kmalu izprazni. Glavni porabnik glukoze so prav možgani in celoten živčni sistem. Pomanjkanje glukoze opazimo v slabši zbranosti,  utrujenosti, mišični oslabelosti, itd. Več manjših obrokov preko dne zato zagotavlja najboljšo učinkovitost organizma in ohranja zdravje.

Uravnoteženi obroki

Pogosto omenjamo, da morajo biti obroki uravnoteženi, polnovredni, a kaj to preprosto pomeni?
Če razumemo naš organizem kot tovarno, ki izdeluje izdelke in za to potrebuje surovine, potem vemo, da moramo v obrokih poskrbeti za te osnovne surovine. Če v svoji prehrani izločamo določen živila (zaradi alergij, izbirčnosti pri otrocih ali pripravljamo vedno ene in iste jedi iz enakih sestavin), potem se kmalu pokaže pomanjkanje „surovin“ in zato delovanje organizma ni najboljše. Morda se celo ustavi. Pomanjkanja hranil so najbolj vidna na koži, laseh in delovni vnemi, ki jo premoremo. Če pomanjkanja prepoznamo in ukrepamo, lahko vplivamo na boljše delovanje celotnega človekovega ustroja.
Osnovna hranila, ki jih potrebujemo, so številna: esencialne aminokisline, esencialne maščobne kisline, glukoza, vitamini, minerali, antioksidanti in voda. Vse to dobimo s pestrim izborom živil, pri čemer jih izbiramo glede na sezono, čim manj ali nič predelana in če je le mogoče ekološko (naravno) pridelana.

Barve

Pri sestavljanju jedilnikov in obrokov se je vredno potruditi za mavrico barv. Z barvami postanejo obroki privlačnejši in hranilno bogatejši. Raznolikost barv dosežemo s pisanim sadjem in zelenjavo.
Barvila teh živil so namreč vir hranilnih snovi, predvsem antioksidantov, ki jih v današnjem svetu vedno bolj potrebujemo in so ključna pri ohranjanju trdnega zdravja. Pri presnovnih procesih se namreč tvorijo škodljivi prosti radikali, njihovo delovanje pa prekinemo z antioksidanti iz hrane. Zmotno je razmišljanje, da antioksidante potrebujemo le odrasli. Presnova otrok je veliko hitrejša od presnove odraslega, kar zlahka opazimo sami, ko se praska pri otroku zaceli kar čez noč, pri nas pa lahko traja več dni.

Priprava obrokov

Omenjena pestrost živil nam včasih povzroča nemalo težav, ko smo pred odločitvijo, kaj skuhati. Lačni smo, odpiramo hladilnik in premetavamo korenček, smetano, puranji file in v omari testenine. Nato vedno znova pripravljamo preizkušene jedi in smo prepričani v zadovoljstvo družinskih članov.

Vendar kanček novosti ali drugačnosti ne moti. Zakaj ne bi običajne lazanje pripravili še s porom ter mesnih kroglic v paradižnikovi omaki z naribanim korenjem in bučkami. Zakaj se ne bi poigrali pri pripravi rižote, pice ali omake za testenine? Četudi tako običajna jed, je lahko vsak dan drugačna, sezonska. Izgovor, da otroci česa drugačnega ne bodo pojedli, je povsem nesmiseln. Otrok bo jedel tisto hrano, ki mu je poznana, s katero se je že srečal in jo je videl že večkrat. Morda prvič artičok ne bo pojedel, a po nekaj ponudbah se bo le opogumil in poskusil. Enako je z vsemi ostalimi živili, jedmi in celo začimbami. Najbolje je, če je navajanje na nove okuse postopno in pogosto. In še nekaj zagotovo velja. Če se je otrok v svojem otroštvu seznanil z mnogimi okusi, jih bo z veseljem preizkušal tudi v mladostništvu. Tako preprečimo mnoge motnje hranjenja, ki se takrat pojavijo in so lahko vir težav s šolskim uspehom.

Voda

K zdravemu prehranjevanju prištevamo tudi pitje dovolj vode, saj je ta osnovni medij za prenos hranilnih snovi do celic. Poleti, ko je vroče, žejo navadno občutimo, v ostalih letnih časih le redkokdo. Najhuje je, da na tekočino pozabljamo med delom, ko smo v stiski s časom. Priporočilo, da naj bi vsak odrasel preko dne v prijetnih temperaturah okolja in zmernem naporu popil 8 kozarcev tekočine, velja upoštevati. V primeru večjega napora, v vetrovnem (tudi pozimi!) ali vročem dnevu so potrebe po vodi precej povečane.

Čas za obrok

Nenazadnje, si utrgamo dovolj časa za zajtrk, kosilo, malico ali večerjo? In takrat, ko končno sedemo za mizo k skupnemu obroku, nekdo polije sok, naslednji je zaspan, ta ne bo jedel omake, ajdove kaše ne pozna in je zato „fuj, blek“, in med vsem tem hlastamo za grižljaji. Pravijo, da je potrebno vsak grižljaj 30 krat prežvečiti. Za začetek poskusimo z vsaj 10 krat. Zagotovo bodo z uživanjem bolj zdrave prehrane tudi presežni kilogrami odšli, kot bi mignil.

Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn.

Prehrana otrok- bodimo njihov vzgled

Živimo tako rekoč na vasi, v bližini šole, torej kar naprej obkroženi z otroki. Pred dnevi sem se zamislila ob pogledu na skupino otrok, ki so od bližnjega travnika, kjer so imeli uro biologije, tekli nazaj v šolo. Na žalost je bilo v skupini nekaj takih, ki so bili že očitno predebeli za svojo starost in so komaj dohajali sošolce.

Pa mi je šinilo skoz glavo; mar ni otroštvo namenjeno brezskrbni igri, lovljenju po visoki travi, plezanju po sosedovi češnji, kopanju v najbližji reki … Morda imajo privilegij takega otroštva res le še ‘naši’, vaški otroci, ampak vsekakor pa tudi mestni niso narejeni za to, da sedijo pred računalniki, ure in ure strmijo v televizijo, jedo samo pakirano in hitro pripravljeno hrano, in vsi zadihani komaj premagajo razdaljo nekaj sto metrov, se vam ne zdi?

Kako torej otrokom vsaj do neke mere vrniti otroštvo? Pa pustimo vse ostalo ob strani, in se lotimo le problema prehrane, ki je pravzaprav v veliki meri odgovoren za kvaliteto otrokovega zdravja in bivanja nasploh. Otroci so, če nam je to všeč ali ne, pogosto naše ogledalo. V njih se zrcalijo še tiste  malenkosti, za katere se sploh ne zavedamo, da so navzven vidne. Seveda to tudi velja za področje prehranjevanja. Ne samo to, kako otroci jedo, ampak predvsem kaj. Nikakor ne gre pričakovati, da bodo sami začeli vpeljevati bolj zdrav način prehranjevanja, če boste vi še vedno jedli le hitro pripravljeno, kalorij polno in hranil prazno hrano.

Vse se torej začne pri starših. Iz tega bi lahko torej sklepali, da so straši krivi za vse pogostejšo debelost otrok. Morda se sliši prestrogo, pa vendar  v večini primerov drži kot pribito. Morda lahko besedo ‘krivi’ zamenjate z ‘odgovorni’, ampak pod črto je rezultat isti; vedno več predebelih in nezdravih otrok. Seveda drži, da ne gre za posledice zavestnih dejanj, saj straši svojim otrokom namenoma ne bi hoteli poslabšati zdravja in jih oropati vitalnega in elana polnega otroštva. Žal je stanje današnjih otrok predvsem posledica neznanja, nevednosti staršev, nezainteresiranosti za lastno telo, za lastno zdravje. Še vedno namreč velja, da je zdravje naše največje bogastvo, pa vendar na to pogosto pozabimo.

Ker pa je tokratni članek namenjen predvsem prehrani otrok, se v to, kako naj vi spremenite svoje prehranske navade, tokrat ne bomo poglabljali. Pravzaprav bomo rekli, da ste ta korak že osvojili, torej se že zavedate, da življenje v telo vnaša le ‘živa’ hrana, torej predvsem sadje in zelenjava; ter da nas življenja ropa procesirana, ‘mrtva’ hrana. Kako torej sladkarije, hitro hrano, slane prigrizke in ostale otrokove ‘dobrote’ zamenjati za bolj zdrave alternative? Predvsem naj dejanja govorijo zase, besede pa prihranite za odgovore na otrokova vprašanja. Ko boste sami z veseljem jedli bolj naravno hrano, bodo otroci že zaradi zanimanja hoteli poskusiti, kar se bo skrivalo na vaših krožnikih. Ne gre torej za to, da bi morali otrokom karkoli prepovedovati, ker tako ne boste dosegli ničesar, ampak naj bo cilj, da z dejanji pritegnete otrokovo zanimanje.

Druga pomembna stvar pa je, da nehate kupovati hrano, za katero veste, da je za vaše otroke nezdrava, pa četudi bo to na začetku poželo kar nekaj negativnih pripomb. Stojte za svojimi odločitvami, saj boste le tako dosegli spremembe. Poleg vztrajnosti boste morali verjetno uporabiti tudi kar nekaj zvijač, s pomočjo katerih boste ‘pretentali’ male sive celice vaših otrok, da bodo z veseljem vase spravili nove okuse. Ponavadi je tako, da gre otrokom najtežje po grlu ravno zelena zelenjava, čeprav bi je morali pojesti največ, oziroma vsaj precej več, kot je sicer. In kaj je v zeleni listnati zelenjavi tako posebnega? Vsebuje namreč precejšnje količine mineralov, ki so nujno potrebni za naše zdravje, in to v oblikah, ki jih človeško telo lahko z lahkoto uporabi. Poleg tega pomaga preprečevati napade lakote, ali željo po sladkarijah, dvigne raven energije, odžene nerazpoloženost in tečnobo, prepreči težave z zobmi in zagotovi vsa potrebna hranila v otroški prehrani.

Pa se za konec vrnimo k trikom in zvijačam, s pomočjo katerih bodo vaši otroci vzljubili ‘živo’ hrano.

1. Prosti čas preživljajte z otroki v naravi. Uživajte v nabiranju gozdnih sadežev, privoščite si jabolka direktno z dreves, izobrazite se o užitnosti divjeraslih rastlin. Vse to bo otroka zopet približalo naravi in ga oddaljilo od televizije in računalnika.
2. Sladkarije, ki so se do sedaj skrivale v predalih in omaricah, zamenjajte s suhim sadjem, ali pa nadomestite z doma pripravljenimi, presnimi sladicami, ki bodo potešile željo po sladkem.
3. Zeleno listnato zelenjavo ‘skrijte’ v zmešančke, torej kašaste sokove iz sadja in zelenjave. Najprej v mešalniku pripravite zgolj sadne sokove, nato pa počasi dodajajte zelenje. Dovolite, da se otroci navadijo na nove okuse.
4. V pripravo jedi ali napitkov vključite otroke. Preizkušeno lahko povem, da bodo otroci s precej več zadovoljstva pojedli ali popili tisto, kar bodo pomagali pripraviti sami. Sin, ki je trenutno star dobra tri leta, pri pripravi zelenčka pomaga tako, da v mešalnik dodaja sestavite in vrti gumb na mešalniku. In na koncu seveda nadvse zadovoljno spije svoj delež.
5. Vklopite domišljijo in iz zelenjave ustvarite razne možičke. Apetit otrok se bo kar naenkrat nenormalno povečal.

Ko boste osvojili spremenjene prehranske navade doma, pa na žalost pridejo na vrsto še druge ovire. Kako boste reagirali, ko boste prebrali jedilni list v vrtcu ali šoli svojega otroka? Kakšna bo vaša reakcija, ko bo babi vnučku zopet, pa ne glede na to, da ste jo že neštetokrat prosili, naj tega ne dela, ponudila škatlo piškotov? Se boste z nasmehom na obrazu zahvaljevali za darila ob rojstnem dnevu svojega otroka, četudi bodo polna sladkarij?

Res je, ovir je precej, ampak, če boste imeli pred sabo jasen cilj – svoje in otrokovo najboljše zdravje – boste vedno znova našli načine, kako jih premagati.

Teja Fidler Makoter
www.presen.si

Quiche z lisičkami

Quiche je neke vrste pogača, nekateri mu pravijo tudi ‘Francoska pica’, katere nadev lahko pripravimo iz različnih vrst zelenjave, sirov in gob … Kot pri pici, izbiramo nadev po svojem okusu. Tokrat smo izbrskali recept za quiche z lisičkami, ki je lahko prav okusno kosilo, še posebej če so lisčke sveže nabrane iz gozda.

Testo:
250 g moke,
100 g margarine,
1 rumenjak, žlička soli,
2 – 4 žlice vode

Nadev:
2 žlici olivnega olja,
1 čebula,
malo česna v prahu,
600 g lisičk,
2 žlici sesekljanega peteršilja,
1 vejica timijana,
sol, poper

Preliv:
3 jajca,
100 g kisle smetane,
sol

Pečico segrejemo na 200 0C. Testo zgnetemo  in ga razvaljamo ter z njim obložimo dno in rob nižjega okroglega modela oz. pekača. Testo pečemo v pečici 15 minut, toliko, da se nekoliko zapeče, vendar ne povsem, toliko da pa dobi skorjo.

Lisičke očistimo in narežemo na lističe. Čebulo sesekljamo in jo popečemo na olivnem olju. Dodamo lističe lisičk in jih na hitro prepražimo. Začinimo s česnom v prahu, soljo in sveže mletim poprom. Lisičke razporedimo po testu. Potresemo še s peteršiljem in nekaj timijanovi lističi. Jajca razžvrkljamo s soljo in kislo smetano ter z mešanico prelijemo testo.

Pečemo na srednji višini še 25 – 30 minut, da se zlato zapeče.

« Previous Page — Next Page »