Antioksidanti pomagajo ohranjati zdravje

Do sedaj ste verjetno že slišali, da so antioksidanti dobri za upočasnjevanje procesa staranja. Vendar pa ste vedeli tudi to, da jih najdemo v različnih oblikah?

Poleg tega pa imajo različne vrste antioksidantov različne pozitivne učinke. Poglejmo si torej nekaj izmed teh:

Vitamini A, C in E

Dobri so za zdravo kožo, katero prav tako branijo pred staranjem.

Sadeži palme acai

Ima dvakrat večjo stopnjo antioksidantov, ki jo po navadi najdemo v borovnicah in 50% več antioksidantov kot granatno jabolko. Prav tako pa vsebuje maščobne kisline omega 6 in 9, vlakna, kalcij in ostale vitamine.

Kakav

Vsebuje minerale kot so potasij, magnezij, fosfor in kalcij. Vsebuje tudi kofein, ki nudi veliko energije kot antioksidant in izboljšuje imunski sistem.

Brusnice

Bogate so z vitaminom C, vlakni, citronsko kislino, kalcijem, železom, magnezijem B in E vitaminom.

Grozdne peške

Veliko hranil najdemo v peškah grozdja, še posebej pa so te polne antioksidantov, ki pomagajo zmanjševati nivo holesterola.

Lutein

10mg luteina na dan bi naj povečevalo navlaženost kože, kot tudi njeno elastičnost.

Likopen

Je relativno nov v svetu skrbi za kožo, vendar je likopen odličen lovilec prostih radikalov.

Olive

Ta sadež vsebuje fenole, ki so polni antioksidantov, ki služijo kot sredstvo proti vnetjem, kar nudi podporo kardiovaskularnem sistemu.

Granatno jabolko

Odličen vir antioksidantov, maščobnih kislim in botaničnih estrogenov. Prav tako pomaga obnavljati staro kožo, hkrati pa vsebuje tudi protivnetne sestavine.

Selen

varuje celice proti učinkom prostih radikalov, potreben pa je tudi za normalno funkcioniranje imunskega sistema.

Čaj (zeleni, črni in beli)

Bogate je z antioksidanti im. epigallocatechin gallate, ki pomagajo proti staranju kože. Ta antioksidant je 200-krat močnejši od vitamina E in dvajsetkrat od vitamina C.

Voda

Res je da voda ni ravno antioksidant, vendar pa je nujna za vzdrževanje zdrave polti. Dobro navlažena koža pa bo ohranjala vaš videz mladosten.

Hrana kot zdravilo

Znanstvene raziskave vedno bolj dokazujejo, da je hrana neposredno povezana z zdravjem oziroma z boleznimi in zdravstvenimi težavami, ki vedno pogosteje pestijo sodobnega človeka.

Strokovnjaki so se dokopali do spoznanja, da v biološko pridelani hrani vlada določen red, ki daje človeškemu organizmu življenjsko energijo in krepi njegovo naravno odpornost. Telo zaznava, ko se prehranjujemo s pravo in zdravo hrano, zdravstvene težave pa se kar odbijajo od nevidnega imunskega ovoja. S pravilno prehrano je mogoče celo ozdraviti določena bolezenska stanja v telesu. Poglejmo si najnovejša odkritja znanstvenikov.

Migrena – čokolada, sir agrumi, črno vino in kava povzročajo migreno. Pri njenem nastajanju lahko sodeluje tudi alergija na pšenico, morske sadeže ali pomaranče. Tudi izpuščanje obrokov lahko povzroči napad migrene, saj povzroča zmanjšanje ravni sladkorja v krvi.

PMS (predmenstrualni sindrom) – je neposredno povezan s prehrano. V tednu pred menstruacijo je potrebno dnevnemu obroku dodati 500 kalorij, predvsem pa je zajtrk najpomembnejši obrok. Vsakodnevno je potrebno zaužiti najmanj en obrok solate in tri obroke, ki vsebujejo kakršno koli zelenjavo. PMS je pogosto izzvan z nizkim estrogenom v krvi zaradi pomanjkanja magnezija in železa. Orehi, suho sadje in semena so bogati s temi sestavinami, orehi in semena pa celo vsebujejo naravne estrogene.

Tekočina v telesu – težki in mastni obroki lahko povzročijo zadrževanje tekočine v organizmu, prav tako tudi slana in močno začinjena hrana. Iz prehrane izločite slanino, salame in drugo hrano z veliko vsebnostjo soli in natrija. V vsakodnevni jedilnik vključite naravne diuretike, kot so peteršilj, zelena, kumina in regrat, kalij pa nam pomaga ohranjati zdravo ravnotežje tekočine v telesu. Najdemo ga v sadju, posebno v bananah in zelenjavi, kot je špinača in beluši.

Zaprtje – jejte hrano, ki je bogata z vlakninami. Med tako sodijo polnozrnate žitarice, krompir v olupku, polnoznat kruh, sadje in zelenjava. Predvsem pa povečajte vnos tekočin v telo, najbolje je, da spijete več kot dva litra vode.

Utrujenost – predelana ali osiromašena hrana brez potrebnih kalorij in mineralov, lahko izzove utrujenost. Alkohol vam hitro odvzame energijo, medtem kot kava in čaj delujeta kratkotrajno stimulativno. Če boste popili več kot šest skodelic kave dnevno, se vas bo lotila huda utrujenost. Najpogostejši razlog za utrujenost je slabokrvnost, ki zaradi pomanjkanja železa, ki tvori hemoglobin in prenaša kisik po telesu. Največ železa vsebuje rdeče meso, grah, leča, temno zelena zelenjava, orehi, semena in suhe marelice. Za zdravo kri potrebujete veliko vitamina B12, ki je v mesu, jajcih, ribah in mlečnih proizvodih. Druge ključne stvari za primerno telesno energijo so vitamini C in E, magnezij in kalij.

Za zdravo srce – uživajte mediteransko hrano bogato s testeninami, solato, sadjem, zelenjavo, olivnim oljem in česnom. Tisti, ki upoštevajo zakonitosti takšne prehrane, zmanjšujejo nevarnost za srčna obolenja za 75%. Testenine so skoraj brez maščob, olivno olje vsebuje nenasičene maščobe, ki znižujejo holesterol in zmanjšujejo nevarnost ateroskleroze. Olivno olje je bogato z vitaminom E, to pa je antioksidant, ki deluje proti razvoju aterosklerozi krvnih žil. Modre ribe, med katere sodijo sardine in skuše, ščitijo krvožilni sistem z omega-3 maščobnimi kislinami. Sadje in zelena zelenjava dajejo antioksidacijske vitamine C, E in betakaroten, ki delujejo proti škodljivim vplivom prostih radikalov.

Za bister um – spodbudite sposobnosti uma z večkratno nenasičenimi maščobnimi kislinami, kot so omega-3, ki se nahajajo v modrih ribah. Raziskave so pokazale, da so imeli otroci, ki so se hranili z mlekom, ki je bilo obogateno z omega-3 maščobnimi kislinami pri sedmih letih večji inteligenčni kvocient od tistih otrok, ki so uživali neobogateno mleko. Psihična budnost se lahko izboljša z uživanjem kalija (vsebujejo ga agrumi, solata, sončnična semena, banane in krompir), cinka (pšenični kalčki, bučna semena, jagnjetina, jajca) in aminokislin (sojini proizvodi, kravji sir in mandlji).

Za dolgo življenje – uživajte najmanj pet obrokov svežega sadja in zelenjave dnevno. Tako boste telesu zagotovili ključne antioksidante – vitamine A, C, in E ter selen, ki delujejo proti degenerativnih bolezni, kot so koronarna bolezen, rak in diabetes.

Za vitko telo – primerna prehrana so žitarice, sadje in zelenjava, predvsem pa zelo malo nasičenih maščob in sladkarij. Seveda pa samo zdrava prehrana ne bo preprečila nabiranja kilogramov. Telesna aktivnost je nujno potrebna za vzdrževanje vitkega pasu. V primeru povečane aktivnosti potrebujete več beljakovin, ki preprečijo trošenje mišic in več ogljikovih hidratov, ki zmanjšujejo utrujenost in spodbujajo metabolizem k izgorevanju odvečnih maščob.

So vaše borbončice ženskega ali moškega spola?

Ribe so dobra hrana za možgane

V nekaterih pokrajinah, ki so oddaljene od morja, pogosto primanjkuje joda, posebno v rastlinah. V morskih ribah in rastlinah ob morju pa je joda veliko.

Pomanjkanje joda povzroča povečanje ščitnice, s tem pa se zmanjša nastajanje ščitniških hormonov. Taki ljudje se počasneje premikajo in lenobno mislijo, zelo inteligentni ljudje pa so videti takšni, kot bi bili duševno prizadeti. Zato danes v mnogih državah kuhinjski soli dodajajo jod. Uživanje rib lahko izboljša počutje in pomaga, da hitreje mislimo. Zato ljudje pravijo, da so ribe hrana za možgane.

Preživite zabaven dan ob pravilnem prehranjevanju

Poletje se počasi začenja, vabila na piknike in zabave se verjetno že vrstijo, prav tako pa tudi srečanja s prijatelji na pijači in sladoledu.

Vendar pa marsikoga v takšnih trenutkih morda zagrabi panika, ko pomisli na odvečne kilograme. Vendar ne skrbite, za vas smo poiskali nekaj nasvetov, kako se v takšnih trenutkih  odločiti pravilno.

Oblecite se postavi primerno

Študije namreč kažejo, da bodo ženske, ki so oblečene v ohlapna oblačila pojedle več, kot pa tiste, ki so oblečene v oprijeta.

Vsaj eni stvari recite ne

Preden odidete od doma se odločite, kaj od tega ne boste jedli in se te odločitve držite: rdeče meso, sir, alkohol ali bel kruh. Če se odrečete eni izmed teh stvari boste veliko prihranili pri kalorijah.

Naredite si načrt

Ko prispete do predvidene lokacije poskenirajte mizo in ocenite ‘škodo’. Iščite hrano, ki vsebuje veliko proteinov, različno zelenjavo ali kaj podobnega, kar bo napolnilo vaša usta vendar ne želodca. Vsekakor pa se izogibajte omak, saj so te ponavadi polne kalorij.

Ne goltajte

Hrano si naložite na krožnik, potem se usedite in popijte kozarec vode. Tako boste prisiljeni jesti počasneje, kar bo preprečilo nenadzorovano goltanje dobrot z žara.

Pijte previdno

Seveda je razumljivo, da boste verjetno na pikniku ali zabavi spili kakšno alkoholno pijačo, vendar pa je vseeno dobro piti previdno. Najbolj priporočljivo je piti (pa čeprav se sliši smešno) pijače, ki jih sploh ne marate. Te boste namreč počasi srkali in si s tem nabrali manj kalorij, kot pa bi si jih drugače.

Kako količinsko ocenimo obrok hrane?

Obrok hrane moramo količinsko oceniti, če je naša dieta shujševalna.

Če nas pot zanese v restavracijo ali smo povabljeni na kosilo k prijatelju, moramo ponujeni obrok hrane količinsko oceniti, da lahko odvečne kalorije pustimo na servirnem krožniku. Količina posameznega živila je izražena dvojno: z utežno ali volumsko mero, ki je seveda točna in jo lahko odmerimo s tehtanjem ali v domačih merah. Količine domačih mer so:

1 LONČEK = 1 jogurtov lonček, napolnjen do zareze = 2 dl
1 SKODELICA = 2 dl
1 VELIKA ŽLICA = 1 jedilna žlica = 15 g
1 MALA ŽLIČKA = 1 čajna žlička = 5 g

Kako se NE zrediti na počitnicah

Počitnice po navadi pomenijo čas, ko se sprostimo in malce pozabimo na pravila, ki se jih morda držimo doma.

Vendar pa je morda za koga kar malce šokantno, ko vidi, da je prinesel s počitnic ‘dodatno prtljago’ za katero se še zavedal ni. Kalorije v pijačah in prigrizkih se kar hitro naberejo, zato  je tukaj nekaj nasvetov, kako brezskrbno uživati na počitnicah.

Pijte vodo med vožnjo

Potovanje z avtom naredi človeka kar hitro žejnega, kar pa lahko hitro zamenjate za občutek lakote. Dolga, vroča in morda dolgočasna potovanja avtomatsko povzročijo občutek lakote. Vendar pa se ne smemo pustiti preslepiti, zato raje med vožnjo pijte vodo.

Poiščite svežo in ne hitro hrano

Res je, da je najbolj priročno med potovanjem skočiti v restavracijo s hitro prehrano in se kar najhitreje odpraviti spet na pot, vendar pa je to nekaj najslabšega. S seboj imejte rajši kakšno jabolko, jogurt ali pa polnozrnati kruh.

Hodite, kolesarite, plavajte!

Če je cilj vaših počitnic mesto, se z njim seznanite kot pešec. Ali pa najemite kolo samo, da se boste gibali. Dneve ob morju ali bazenu pa preživite kar se da aktivno.

Najemite apartma s kuhinjo

Študije kažejo, da prehranjevanje v restavracijah pripomore k pridobivanju dodatnih kilogramov, saj je tam hrana polna kalorij. Zato raje najemite apartma s kuhinjo in si sami kuhajte obroke. Poleg tega pa boste verjetno tudi več prihranili.

Jezeru Tanganyika grozi nevarnost

Jezero Tanganyka je drugo najstarejše in najgloblje jezero na svetu, sedaj pa se sooča z posledicami klimatskih sprememb.

Geologi so po meritvah ugotovili, da se je veliko sladkovodno jezero drastično segrelo v preteklem stoletju, kar je privedlo do tega, da so letos namerili najtoplejšo gladino, odkar opravljajo meritve. To pa bo seveda s časoma vplivalo na več milijonske zaloge rib v jezeru, od katerih je odvisna celotna tamkajšnja regija.

Sodeč po vzorcih, ki so bili vzeti leta 2001 in 2004, je temperatura jezerske gladine narasla na 26 *C. Vse višje temperature jezera pa bodo s časoma pomenile upad produktivnosti samega jezera, kar bo vplivalo na ribiško industrijo.
Meje omenjenega jezera se raztezajo med štiri najbolj obubožane dežele tega sveta (Burundi, Kongo, Tanzanija in Zambija. To pomeni, da je od jezera in življenja v jezeru odvisnih vsaj 10 milijonov ljudi.

Problem je v tem, da se dejansko večino jezerskega življenja odvija na globini 100 metrov, kjer skoraj ni kisika, zato so te živali odvisne od svežih zalog kisika, ki pridejo s površja. Hkrati s segrevanjem jezera pa bodo umrle nekatere živalske kot tudi rastlinske vrste, ki se nahajajo na površju, ki so obenem tudi vir hrane za živali iz globjih predelov.

Naprej »