Zmaga v bitki sežiganja odpadkov

Eko krog je prek svojega predsednika Uroša Macerla, stranskega udeleženca v zadevi, in prek odvetniške družbe Zidar Klemenčič, v bitki proti sežiganju odpadkov v Lafarge Cementu dosegel pomembno zmago. Agencija RS za okolje (ARSO) je z odločbo 35407-104/2006-243 z dne 8. 7. 2011 pritrdila dolgoletnemu mnenju in argumentaciji Eko kroga, da gre pri Lafargevi sežigalnici za novo napravo, in Lafargevo vlogo za novo okoljevarstveno dovoljenje, ki bi spet vključevalo sežiganje odpadkov v trboveljski cementarni, gladko zavrnila.

Opredelitev za novo napravo naredi postopke za pridobivanje dovoljenja bistveno preglednejše in omogoča javnosti bistveno boljši nadzor nad tem, kaj želi imeti v svoji okolici.

In smo jo očistili …

… našo malo državico, čeprav kljub obsežni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu še vedno naokoli leži kar nekaj smeti, smo očistili vsaj tista najbolj potrebna območja, kjer je bilo to že kar zelo nujno. Po naših opažanjih so bili nekateri tudi pri pobiranju smeti malo izbirčni in so se osredotočili bolj na ne preveč umazane odpadke.

Na srečo je bilo večinoma po več ljudi v skupini, tako da se je tudi to nekako pokompenziralo in so nekateri pobrali tiste manj čiste stvari, nekateri pa bolj površinske. Mi smo se odpravili v gozdiček, ki se razteza med ljubljanskim živalskim vrtom in Brdom, kjer je bila nad in pod listjem nakopičena cela zbirka raznoraznih stvari, ki so se tam znašle. Ugotovili smo tudi, da je to očitno izredno priljubljeno mesto za opravljanje toaletnih dejavnosti, saj je očitno uporabnikom počasi že začelo zmanjkovati prostih drevesnih debel, kjer smo skoraj pri vsakem  našli kakšno ‘presenečenje’ v obliki toaletnih papirjev, higienskih vložkov in časopisnega papirja …

Prav tako se je našlo nekaj priljubljenih prostorov za ‘divje’ piknike, ki so izgledali, kot bi nekdo iz zraka vrgel eno veliko vrečo smeti, ki se je potem raztreščila naokoli po območju. Včasih so ljudje vsaj steklenice odnesli nazaj v trgovino, zdaj pa očitno to no več tako popularno. Tudi kakšna pozabljna jakna in jopica se je našla, nekateri pa so bili tako lačni, da so si piknik organizirali kar s hitro preharano in so imeli ogenj samo za to, da jih je v nočnih urah malo pogrel. Seveda verjetno ni treba posebej povdarjati, da tam velja zakon ‘kar prineseš s seboj, ne nosi domov.’

Včasih človek ne ve ali nekateri res nimajo nobenega odnosa do nobene stvari, ali pa nekateri na svoj način ustvarjajo svojo ‘časovno kapsulo’ ali ‘zapuščino’ za kasnejše generacije, da ne pozabijo kakšno embalažo je imelo pivo pred desetimi leti

Če potegnemo črto, je takšna akcija uspešna, bi jo pa verjetno morali organizirati dva do trikrat na leto in vsakič izbrati drug sklop območij, da bi lahko dodobra očistili vso nesnago, ki se je toliko let nabirala naokoli.