Zakaj ni dobro piti gaziranih pijač?

Kot verjetno večina že ve, gazirane pijača niso najboljša izbira. Poleg cele vrste aditivov in barvil, vsebujejo tudi veliko sladkorja in ogljikovega dioksida. Mi pa smo poiskali 5 razlogov, ki vas bodo mogoče prepričali, da se boste od sedaj naprej raje odžejali z vodo.

1. Proizvodja gaziranih pijač pušča za seboj zelo velik ogljični odtis, saj se se poraba že zdavnaj tako razširila, da jih izdelujejo po celem svetu.
2. Vsebujejo fruktozni koruzni sirup. Ali veste zakaj je cenejši od sladkorja? Ker ga lahko izdelujejo iz gensko spremenjene koruze, poleg tega pa gojenje koruze v te namene podpira podjetja, ki izdelujejo kemikalije in strupe, s katerimi potem ta polja škropijo. Ali mislite da lahko potem ta koruzni sirup očistijo vse te nesnage, preden pride do vaših ust?
3. Po zaužitju dietnih gaziranih pijač, vaše telo dobi nekaj energije, vendar ne pa občutka sitosti ali odžejanosti, zaradi česar popijete še več gazirane pijače.
4. Gazirane pijače niso pijače za odžejanje, ker vsebujejo veliko kalorij in telo tudi potrebuje kar nekaj časa, da iz njih izloči vodo, poleg tega pa imamo po navadi po zaužitju še vedno nekakšen suh občutek v ustih.
5. Ali ste vedeli, da so že velikokrat v gaziranih pijačah, ki jih točijo iz avtomatov (ponavadi v restavracijah), odkrili sledi fekalij?

Potrebujete še kakšen dodaten razlog?

Gensko spremenjen krompir prihaja v Evropo

Evropska Unija je pred kratkim dala dovoljenje za kultivacijo gensko spremenjenega kromprja, čeprav obstajajo glede uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) mnoga nasprotovanja.

Mnogi smo bili verjetno mnenja, da k nam nikakor ne bodo ‘spustili’ takšne hrane, kot jo uživajo v Ameriki, saj bi naj v Evropi podpirali zdravo in osveščeno življenje. Vendar pa lahko na to kar hitro pozabimo, saj bodo začeli gensko spremenjen krompir spuščati skozi evropske meje v že kratkem.

Dovoljenje za to je meseca marca odobrila Evropska komisija, kar je pomenilo prvo avtorizacijo gensko spremenjene hrane v zadnjih dvanajstih letih. Mnogi to odločitev že sedaj strogo obsojajo in seveda imajo za to dober razlog za to.

Nekatere evropske države so namreč vedno bolj proti takšni hrani, ki nikakor ni zdrava za človeka. Zato te države (kot na primer Italija in Avstrija) že iščejo rešitve, kako bi preprečili uvoz takšnega krompirja v državo. Temu pa se je že pridružilo tudi 12 drugih držav.

Problem z gensko spremenjeno prehrano, v tem primeru krompir, je v tem, da takšna hrana zmanjšuje naravno raznolikost ter naravno odpornost na bolezni ter insekte. To pa posledično zvišuje prag odpornosti bakterij, kar pmeni, da bomo morali uporabljati vedno močnejše insekticide in pesticide, da bi uničili nadloge, ki bodo na koncu tako ali tako zmagale, saj nam bo zmanjkalo ‘receptov’ za insekticide ter pesticide. S tem pa unićujejo tudi koristne žuželke.

Seveda pa obstaja tudi ogromna skrb, kako bo z našim zdravjem, saj bomo prav tako potrebovali bolj močne antibiotike proti super-odpornim bakterijam, ki so že sedaj odporne na nekatere antibiotike. To pa bo pripeljalo do tega, da nekoč ne bo več možno pozdraviti nekaterih bolezni, ki se jih sedaj da pozdraviti že z aspirinom in toplim čajem.

EU proti, ZDA pa še vedno podpira potencialno nevarno prehrano

Nekatere vrste hrane so v EU prepovedali, vendar pa jo še vedno najdemo v ZDA, ki jo še naprej promovirajo in distribuirajo, poraja se tudi vrsta vprašanj in kiritk o vseh teh nevarnih snoveh, dejstvo pa je, da to niso naravni ali ekološko prijazni produkti.

Gensko spremenjena hrana (GSO)

Problem z gensko spremenjeno hrano je ta, da za enkrat enostavno še ni dovolj raziskav in izsledkov na tem področju, da bi lahko bili prepričani v njeno varno uporabo, ali uporabo nasploh.

Pesticidi

EU je že pred časom rekla odločen ne nevarnim pesticidom. Tako so prepovedali kar 22 pesticidov, vendar pa nekateri kritiki trdijo, da lahko to povzroči vzpon malarije, zato je to dvorezni nož, saj so pesticidi po drugi strani prav tako izredno nevarni za zdravje človeka.

Hormon za rast

Rastni hormon dajejo govedu in ni dovoljen v Evropi. V ZDA se državljani že borijo za to, da bi se takšno meso ustrezno označilo, da bi lahko kupci imeli pravico svobodne odločitve.

Kloriran piščanec

Evropska unija je strogo proti piščancem, ki so bili oprani v klorirani vodi, s čimer omejuje uvoz iz ZDA. Nekateri kritikitrdijo, da bi uživanje takšnega piščanca lahko (na mentalnem nivoju) spremenilo državljana EU v morskega prašička. Seveda so takšne trditve rahlo drastične, vendar pa je vsekakor bolje da uživamo čim manj kemikalij.

Kemikalije, ki imajo stik s hrano

Ftalati in bisfenoli v plastilki nimajo kaj početi v našem vsakdanjiku. Vendar pa jih velikokrat najdemo v plastičnih embalažah. Še manj pa v embalaži, ki je v stiku s hrano, saj se lahko kemikalije prenesejo na hrano.

Stevia – naravno sladilo

Stevia bi naj po nekaterih raziskavah med drugim povzročala probleme glede plodnosti. Vendar pa ima tudi nekaj dobrih lastnosti, zato se na Ameriškem trgu krešejo polemike glede tega aditiva.

Barvila

Sintetična barvila za hrano so v EU bila prepovedana, saj so nekatera barvila povezana s hiperaktivnostjo. Med ta barvila sodijo naslednja: Rdeče 40, rumeno 5, rumeno 6, modro 1, zeleno 3, oranžno B ter rdeče 3.

Intervju: prof. dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor

Novega ministra za okolje smo povprašali o aktualnih temah s področja ekologije, ekološke osveščenosti Slovencev, uporabi GSO v Sloveniji in še veliko drugih zanimivosti.

Kakšne so naloge ministra za okolje?

Kot minister sem odgovoren za delo ministrstva za okolje in prostor in kot tak sem odgovoren za izvajanje zakonov in predpisov Državnega zbora, Vlade in drugih obveznosti.

Moja naloga je varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljnim pogojem za trajnostni razvoj, trajnostno upravljanje z vodami ter ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistema varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Vse to je povezano z velikim številom nalog, ki se tičejo v ukrepanja, spremljanje stanja okolja in informacij o okolju, oblikovanje in uporabo ekonomskih in finančnih instrumentov varstva okolja, javnih služb varstva okolja in še veliko drugih vsebin.

Glavna naloga ministra je, da »razvoj« postane trajnostni razvoj, kjer pride do samo-omejitve, da ne uniči narave in okolja, ki omogočata dostojno preživetje nam in našim zanamcem.

Katerim okoljskim problemom boste dali prednost?

Delo na ministrstvu za okolje je izredno pestro po vsebinah in izzivih, ki jih le-te prinašajo. Prioritete so v letu 2010 v izvajanju sanacije kakovosti zunanjega zraka, pripravi načrtov upravljanja z vodami in izgradnji javne vodne infrastrukture do leta 2020, ravnanju s komunalnimi, nekomunalnimi in radioaktivnimi odpadki, intenziviranju priprave prednostnih državnih prostorskih načrtov, intenzivnemu izvajanju kohezijskih projektov na področju okolja ter dokončanju projekta množičnega vrednotenja nepremičnin kot osnove za pripravo obdavčitve.

Kakšne ugodnosti in pomoč nudi Slovenija državljanom, ki se odločijo za gradnjo okolju bolj prijaznih nepremičnin ali uporabo obnovljivih virov energije?

Država preko Ekosklada nudi za ekološke naložbe državljanom ugodne kredite za:

• vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode,
• rabo obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode,
• sodobne naprave za pridobivanje električne energije,
• zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb (ne velja za gradnje, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano po 1.1.2003),
• gradnjo stanovanjskih stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji,
• nabavo energijsko učinkovitih naprav,
• nabavo okolju prijaznih vozil,
• odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
• nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi,
• učinkovito rabo vodnih virov,
• oskrbo s pitno vodo.

Višina sredstev znaša 12 milijonov EUR. Letna obrestna mera je fiksna nominalna v višini: 3,20 % za kredite z odplačilno dobo do 5 let, 3,90 % za kredite z odplačilno dobo od vključno 5 let in največ do 10 let.

Ali smo po vašem mnenju Slovenci dovolj ekološko osveščeni?

Raziskave Eurobarometra kažejo na visoko okoljsko ozaveščenostjo Slovencev. Podobno kažejo tudi raziskave v Sloveniji. Je pa veliko vprašanje kaj so v resnici Slovenci pripravljeni storiti za okolje. Večina ljudi podpira, varovanje okolja, še posebej, ker je danes tako stališče modno. Ko pa se soočijo z omejitvami, ki bi posegle v njihov način življenja v obliki omejevanja njihovih aktivnosti ali povečanja stroškov, sej hitro pokaže, da niso bila kaj več kot modno načelo. Ko bi imeli možnost dejansko kaj narediti za okolje, navdušenje za njegovo ohranjanje hitro splahni. Bolj ko se bližamo dejanjem, ki bi jih lahko opredelili kot okoljsko aktivna, manj ljudi je dejansko pripravljenih varovati okolje. Po mnenju raziskovalcev je manj kot petina ljudi tudi samih pripravljena kaj narediti za okoljske vrednote.

Lahko omenimo npr. še raziskavo o zavesti ljudi o rabi vode kot naravnega vira dr. Aleša Smrekarja (2006) in še številnih drugih raziskav Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, opravljene v zadnjih letih, ki pa dokazujejo, da so prebivalci v RS na splošno še vedno nezadostno okoljsko izobraženi in ozaveščeni o vodi, kot naravnem viru, da bi želeli in bili zmožni aktivno sodelovati pri varovanju vode kot naravnega vira ter pri procesih odločanja o načrtih rabe prostora za ohranitev kakovostne vode.

To pomeni, da bo letošnje leto, ko intenzivno pripravljamo načrte upravljanja z vodami, tudi priložnost za izboljšanja obveščenosti prebivalstva o pomenu voda in našo odvisnost od nje.

Ali menite, da se v osnovnih šolah otroke že dovolj informira o ravnanju z odpadki in varčevanjem z vodo in energijo?

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ima osrednje mesto v razvoju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, saj Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, določa kot cilj: »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij«.

Za oblikovanje izobraževalnih programov je pristojno ministrstvo za šolstvo. Sam lahko o tem spregovorim zgolj z vidika okoljskih vsebin, ki jih MOP bodisi sooblikuje ali sofinancira. Vključitev trajnostnega razvoja v šolsko shemo bi prav gotovo omogočilo smiselno povezovanja šolskih predmetov za doseganje kompetenc mladostnikov, da bi razumeli ali celo predvideli dogajanje v družbi in znali reagirati. Ni nepomembno, da je v Sloveniji preko 200 ekošol in tudi drugih šol, ki so jim okoljske vsebine eden od bistvenih vzgojnih elementov.

Prav tako kot izobraževanje so pomembni zgledi in drugo neformalno izobraževanje (splet, tv, revije) ki danes ponujajo izredno veliko ozaveščevalnih tem.

Prav tako pomembno pa je, da v vzgojno-izobraževalnem procesu spodbujamo odgovorno soodločanja državljanov. Danes za odgovorno državljanstvo zagotovo ni več dovolj samo formalna strokovna izobrazba. Potrebna je tudi zavest, da imamo možnost in moč za vplivanje na odločitev, ki tičejo našega življenja, okolja, urejanja prostora. Vpeljani so npr. mehanizmi, ki posameznim prebivalcem in združenjem omogočajo sodelovanje v procesih urejanja prostora na lokalni ravni… Dobro je, da se že mladostnik seznani s temi možnostmi in pridobiva izkušnje, da lahko sodeluje pri odločitvah, ki so pomembne za njegov življenjski okoliš. Več ko bo takih odločevalcev, bolj urejen bo prostor, ki ga v Sloveniji nimamo na pretek.

Zadnje čase je veliko slišati o obnovljivih virih energije, ali tudi v Sloveniji načrtujemo kakšen večji projekt (elektrarno), ki izkorišča samo obnovljive vire energije?

Projekt izkoriščanja samo obnovljivih virov je projekt gradnje HE na spodnji Savi. Samo veseli nas lahko, da se je razplamtela razprava o potrebnih energetskih objektih v državi. Razprava lahko samo izboljša končno rešitev – tudi s stališča družbene sprejemljivosti posameznega energetskega objekta. Kar v Sloveniji civilnih pobud in malo. Sicer pa je pravi naslov za to vprašanje ministrstvo za gospodarstvo, kamor se je z MOP preselil sektor za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije.

Kako imamo v Sloveniji organizirano recikliranje odpadkov, na primer plastike?

Na žalost smo kljub obširni zakonodaji s področja ravnanja z odpadki v vsakdanjem življenju še daleč od recikliranja odpadkov. Komunalni odpadki (to so v glavnem odpadki iz gospodinjstev) v Sloveniji predstavljajo več kot 84 % vseh odpadkov, ločeno pa nam jih uspe zaenkrat zbrati dobrih 11 odstotkov. Z javnim odvozom smo leta 2008 zbrali okoli 453 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, oz. 1,2 kg na dan, od tega je bilo kar 336 kg teh odpadkov odloženih na odlagališčih!

Kot vidite, ne gre samo za plastiko. Gre za način življenja, ko ne kupimo vsega, kar trgovci ponujajo in vsega, kar se na zdi, da ne potrebujemo, ne enostavno odvržemo.

Zavedati se je treba, da lahko vsak posameznik s svojim obnašanjem prispeva delež k varovanju okolja. Če namreč vsak posameznik naredi majhno dejanje, skupaj za varovanje okolja naredimo veliko.

Odpadek ni samo nekaj, kar želimo zavreči, ampak je odpadek vir materialov ali energije. Namen je doseči večjo stopnjo ločevanja komunalnih odpadkov na izvoru in njihovo čim večjo ponovno uporabo. Doseči želimo, da Slovenija preide iz družbe , ki pretežno odlaga odpadke v družbo recikliranja.

Ali se pripravlja kakšen nov zakon o uporabi pesticidov in podobnih sredstev? Kot vemo, je bilo o tem kar veliko govora v zadnjih letih, še posebej, ko je poginilo ogromno čebel.

Za te vsebine je odgovorno ministrstvo za kmetijstvo, s katerim dobro sodelujemo. Moramo pa pri teh alarmantnih dogodkih seveda opozoriti na previdnostno načelo, ki ga določa zakon o varstvu okolja. To načelo pravi, da če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov.

Kakšno je vaše mnenje o gensko spremenjenih rastlinah in živilih nasploh? Koliko se to uporablja v Sloveniji?

MOP koordinira aktivnosti treh ministrstev, saj imamo v Sloveniji tri ministrstva, ki so pristojna za področje gensko spremenjenih organizmov (GSO); poleg ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ministrstvo za zdravje. MOP koordinira aktivnosti, ki so povezane z delom z GSO v zaprtih sistemih in sproščanje GSO v okolje, medtem ko drugi dve ministrstvi koordinirata aktivnosti povezane z gensko spremenjeno hrano in krmo ter soobstojem.

V Sloveniji imamo veliko raziskovalno aktivnost na področju biotehnologije in GSO, saj smo na MOP do sedaj vpisali v register zaprtih sistemov za delo z GSO že 56 zaprtih sistemov. Od tega sta 2 zaprta sistema, ki delujeta v II. varnostnem razredu, drugi pa v razredu z najnižjim tveganjem za zdravje ljudi in okolje, torej I. varnostnem razredu. Na področju sproščanja v okolje v Sloveniji ni bil izveden noben poljski poskus – v letu (2010) bo izdano dovoljenje za poskus na področju genske terapije.

Na nivoju Evrope pa za dajanje GSO na trg obstaja centraliziran postopek za pridobitev dovoljenja za GSO produkte. Trenutno je v postopku prijav na nivoju EU približno 20 GSO produktov, ki so namenjeni tudi gojenju.

Ali podpirate ekološko kmetijstvo in ali se v Sloveniji dovolj preverja kvaliteta obstoječih ekoloških kmetij?

Sam seveda podpiram ekološko oz. organsko kmetovanje – kolikor mi je znano so ekološki pridelovalci izpostavljeni precej rigoroznemu nadzoru. Poleg tega morajo svoja zemljišča najprej sploh »očistiti« od ostankov pesticidov in drugih strupov, da lahko na njih sploh pridelujejo. Tudi zato je potrebno aktivno podpirati prehod od integriranega k ekološkemu kmetovanju. Občutek imam, da temu še zmeraj ne posvečamo dovolj pozornosti. Upam, da bomo s sistemom zelenega javnega naročanja okrepili povpraševanje po kakovostni hrani v javnih institucijah, kot so vrtci, šole, vojašnice in bolnišnice.

Imate za konec še kakšen nasvet za naše bralce?

Izkoriščanje naravnih virov je danes osnova in vir velikih zaslužkov. A viri so omejeni, in kot takšni predstavljajo strateško osnovo stabilnosti sveta, kakršnega poznamo. Tako izkoriščanje je že in še bo vir nemirov, kršenja človekovih pravic in onemogočanja razvoja. Ker je naše življenje odvisno od naravnih virov, ki nam jih daje zemlja, moramo vsi – institucije in posamezniki – narediti vse, kar lahko, da kar najbolj zmanjšamo izkoriščanje teh virov, učinkovito rabimo kar najbolj čisto energijo in ne proizvajamo odpadkov. Samo tako lahko upamo, da bomo obvarovali kakovostno in mirno življenje.

Recimo NE genskemu inženiringu, ki posega v naravo!

Znanstveniki vsak dan dosegajo nove dosežke na področju molekularne biologije, ki je potrebna za boljše razumevanje narave, poleg tega pa je takšno znanje pomembno tudi v zdravstvenih pogledih.

Vendar pa tega ne bi smeli izrabljati za spreminjanje našega okolja v ogromen genski eksperiment zaradi komercialnih namer. Biološka raznovrstnost je veliko bolj pomembna za naše preživetje, kot pa se to zdi na prvi pogled.

GSO ( Gensko Spremenjeni Organizmi)

Gensko spreminjanje stvari okoli nas omogoča znanstvenikom, da ustvarjajo nove rastline ter mikroorganizme na čisto nenaraven način. Takšni organizmi pa so za okolje izredno nevarni, saj izpodrivajo autohtone rastline in živali na nekontroliran način.

Ti novi organizmi ter rastline ustvarjajo gensko onesnaženost okolja, saj jih je zelo težko iztrebiti. Zaradi komercialnega interesa pa mediji zagotavljajo potrošnikom, da je takšno ravnanje ni nevarno. To dejanje s strani multinacionalk pa je nedopustno, saj potrošnikom niso dane niti prave informacije niti svobodna izbira.

Zato je potrebno preprečiti takšno ravnanje, saj za enkrat še nimamo dovolj znanja, da bi znali upravljati s takšnimi organizmi ter rastlinami.

Evropa je trenutno vodilna na poti do ukinitve gensko spremenjene hrane, vendar pa je še vedno veliko podjetij, katera nočejo prenehati z proizvajanjem gensko spremenjenih produktov.