Pridelovanje topinamburja je lahko povsem naravno

Nekoč bolj poznana gomoljnica, ki pa se danes ponovno uveljavlja je topinambur. Upravičeno je njegovo pogovorno ime ameriški krompir, saj je po sestavi in uporabi zelo podoben krompirju. Topinambur lažje pridelujemo povsem naravno ali ekološko kot pa krompir.
Bistvena razlika je, da je topinambur trajnica, ki ima 5 do 10 cm dolge gomolje. V zimskih mesecih je še kako dobrodošla sveža zelenjava. Če imamo topinambur doma na vrtu, ga lahko preprosto izkopljemo in pripravimo. Gomolje čez zimo pustimo kar v zemlji in vse dokler ta ne pomrze lahko gomolje sproti izkopavamo. Slabost gomoljev topinamburja je namreč ta, da jih ne moremo dolgo skladiščiti kot to lahko naredimo z gomolji krompirja.

Tla

Za rast topinambur potrebuje peščena, dobro gnojena tla z vrednostjo pH med 6 in 7. Vrtna zemlja mora biti tudi dobro prepustna za vodo.

Sajenje

Topinambur sadimo marca pa tja do aprila, ko nam vreme dopušča. Pred sajenjem moramo zemljo prerahljati  vsaj do globine 30 cm in jo tudi dobro pognojiti s kompostom.  Če bomo sadili več gomoljev jih sadimo na razdaljo 50 do 70 cm v vrsti, med vrstami naj bo ravno taka razdalja. Pazimo, da gomolje sadimo dovolj globoko, to je 15 cm pod površjem zemlje.
Topinambur se že prvo leto po sajenju močno razraste in razvije veliko gomoljev. Čeprav je trajnica in zato za naslednje leto pustimo v zemlji nekaj gomoljev, pa je zaradi bolezni in škodljivcev priporočljivo vsako drugo leto menjati lego.

Oskrba

Posevek topinamburja okopavamo in osipamo podobno kot krompir. Rastline nam zaradi vetra tudi rade polegajo, zato je priporočljivo, da jih vežemo ob oporo. Z osipanjem dosežemo, da rastlina razvije gomolje tik pod talno površino. .Jeseni rastlino porežemo, gomolje pustimo v zemlji. Sama rastlina pa je dobro odporna proti mrazu. Da gomolji ne zmrznejo pa vseeno tla zastremo s slamo, listjem, folijami,…
Čeprav manj občutljiv za glivične okužbe in napad škodljivcev, se tudi topinamburja lotijo strune ali povzročitelj plesni. Za zaščito rastlin sadimo v neposredno bližino žametnico  in česen. Namesto česna lahko sadimo tudi drobnjak.

Uporaba

Ko izkopljemo gomolje jih čim prej porabimo, saj hitro zgubljajo barvo, se nagubajo in zmehčajo. Po izkopu jih operemo,  odrežemo oziroma ostrgamo odvečne izrastke in potemnela mesta. Gomolje damo v vodo, ki smo ji poprej dodali limonin sok, s tem dosežemo, da počasneje spremenijo barvo. Kuhamo ga na sopari, v slani vodi, dušimo v mleku, dokler se ne zmehčajo. Kuhamo in pečemo ga enako kot krompir, lahko pa pripravimo tudi okusno juho. Uporabljamo  ga v zelenjavni juhi ali pa kot dodatek k pečenki, iz njega naredimo kremno juho, pire ali solato.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.

Zelen krompir je strupen

Veliko ljudi krompir, ko opazi da je še malo zelen, kar zavrže, saj je splošno znano, da je tak krompir strupen.

Večina strupa, imenovanega solanin, je v zelenih delih, torej v listih in steblih, ki pa tako ali tako niso užitni. Prav malo je solanina v gomoljih, in to tik pod lupino, zato lahko krompir jeste brez skrbi, z lupino ali brez.

Če pa na gomolju krompirja opazite zelene lise, to ne pomeni, da krompir ni zrel, ampak je bil izpostavljen svetlobi. Te zelene lise imajo grenak okus in če jih obrežete, bo preostanek krompirja zelo okusen. Pa dober tek!

Zdravilna rdeča pesa

Surova rdeča pesa pomaga pri krepitvi in čiščenju krvi in ožilja, arteriosklerozi, zatira tumorje in nekatere hujše bolezni, učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih, je preventivna zaščita pred posledicami škodljivega radioaktivnega in drugih sevanj, upočasnjuje staranje, čisti in razstruplja jetra, ledvice ter sečni mehur. Pri zdravljenju z rdečo peso se v razne namene uporabljajo surovi gomolji, sok in listi.

Z rdečo peso si lahko uspešno pomagamo proti hripavosti. Iztisnemo sok iz gomoljev surove rdeče pese ga pijemo nekaj dni zapored. Proti kašlju pa zmešamo 250 gramov soka surove rdeče pese s 100 grami koprivinega soka ter pijemo mesec dni po požirkih po možnosti vsako uro. Za znižanje telesne temperature uživamo po požirkih mešanico soka iz četrt litra soka rdeče pese ter soka 4 limon.

Pri hujših obolenjih spijemo vsak dan najmanj pol litra soka surove rdeče pese. Ko pride do olajšanja in se stanje organizma začne izboljševati, pa nadaljujemo s četrt litra na dan. Proti boleznim ledvic in mehurja čim pogosteje in v čim večjih količinah pijemo sok surove rdeče pese ali pa uživamo solato iz nje.

V primeru slabokrvnosti in če imamo pomanjkanje železa v krvi pijemo vsako uro ves dan požirek soka surove rdeče pese. Proti slabokrvnosti pa pomaga tudi, če dlje časa uživamo vsak dan pol litra soka iz enakih delov surove rdeče pese in jabolk.

Proti arteriosklerozi in za upočasnitev staranja čim dlje časa preventivno pijemo sok iz drobno naribane pese, ki mu dodamo limonin sok in med. Ko se med raztopi, pijemo po požirkih.
Proti začetku in razvoju raka vsak dan jemo surovo rdečo peso in pijemo njen sok. To deluje preventivno in tudi zaviralno na nadaljnji razvoj bolezni.
Proti celulitu iztisnemo sok iz enega gomolja surove rdeče pese, treh strokov česna ter petih vejic peteršilja. Sok pijemo po malem uro pred glavnimi obroki.

Proti prehladu in virusnim obolenjem vsak dan pijemo sok surove rdeče pese ali jemo solato iz same rdeče pese ali pa z dodatkom peteršilja zelene, nastrganih jabolk, jogurta itd. po želji.

Za krepitev jeter in želodca naribamo surovo rdečo peso in gomolj zelene (dvakrat več rdeče pese kot zelene), osolimo, dodamo malo olivnega olja, jabolčnega kisa, po želji mlete kumine in prav tako po želji malo kisle smetane, jed pa posujemo z nasekljanimi listi peteršilja. Uživamo jo lahko kot solato pri glavnih obrokih ali kot malico med obroki.

Če kuhamo rdečo peso za solato, lahko vodo, v kateri se je kuhala, uporabimo za odstranjevanje kurjih oči. Prizadete dele vsak dan nekajkrat namočimo vanjo nekaj dni zapored in kurja očesa se začnejo sušiti.

Za krepitev in čiščenje krvi narežemo dva šopka mladih pesnih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3-4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na kraju prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.

Za splošno krepitev zdravja in popestritev jedilnika lahko nasekljan gomolj surove rdeče pese vsakodnevno uporabljamo pri dušenju skupaj z drugo zelenjavo, v omakah za prilogo k rižu ali testeninam ter pri pripravi jedi v voku. Enako kot pri vsej drugi zelenjavi zadostuje le nekaj minut dušenja. Rdeča pesa daje jedem vabljivo živo barvo. Že preprosta zelenjavna omaka za špagete je na primer z dodatkom nasekljane rdeče pese prava paša za oči in okus.

Za shranjevanje surove rdeče pese čez zimo lahko olupljene in na kolobarje narezane gomolje naložimo v kozarce, po želji dodamo malo mlete kumine in prelijemo z jabolčnim ali vinskim kisom.