Nasveti za varčno vrtnarjenje
Vrtnrjenje je nekaj, s čimer se ukvarjate, v vrt vložite svoj rosti čas in ga negujete, zato ne potrebujete vreče denarja, da bi imeli lep vrt. Vzemite si čas in ne hitite – podobno kot pri ‘slow food-u’, počasi in z užitkom! Podite potrpežljivi, saj je to proces in ne nenadna transformacija vaše zelenice v bujen vrt.
Reciklaža odpadnih stvari
Z odpadnimi zadevami mislimo nekaj, kar lahko z malo domišljije uporabite na svojem vrtu. Nezaželeno pohištvo lahko postane vaša mizica na vrtu, lesene deske pa lahko porabite kot zaboj za kompostnik.
Vrtnarjenje brez vrta?!
Zabojniki se smejijo vsem, ki pravijo, da nimajo prostora za vrt. Vrt imate lahko namreč v kakšnem večjem zaboju kar na balkonu, terasi ali dvorišču. Če živite v najemniškem stanovanju, lahko svoje pridelke gojite v posodah na okenski polici, ko pa se odločite zamenjati stanovanje, svoj vrtiček enostavno odnesete s seboj.
Škatle
Kakšne večje plitke škatle so lahko odličen prostor za gojenje rastlin kot so solate, redkev, čebula in zelišča. Porabite lahko tudi stare predale, ki ste jih nameravali odpeljati na kosovni odpad ali pa večje konzerve za hrano. Pri vseh boste morali s premazom zagotoviti vodoodpornost in na dnu narediti luknjice, da bo voda lahko odtekala.
Organsko ali biodinamično kmetovanje?
Naravna kozmetika in biodinamična kozmetika sta si zelo podobni. Vendar pa je biodinamična korak pred organsko, saj je to holistična praksa, ki trdi, da je vse med seboj povezano – živali, rastline in sončni sistem.
Zato lahko biodinamične metode nudijo bolj zdrave rastline, poleg tega pa je takšen način tudi bolj zdrav za naš planet.
Glavna razlika med organskim ter biodinamičnim gojenjem je v tem, da biodinamično gojenje rastlin upošteva tudi astrologijo s tem pa skrbi tudi za boljšo kvaliteto zemlje. Ekološko kmetovanje pa na žalost kvaliteto zemlje še vedno slabi.
Biodinamično kmetovanje uporablja posebej (pred)pripravljene preparate iz mineralov in zelišč (podobno kot homeopatija). Ti dodatki naj bi skrbeli za bolj rodovitno zemljo, poleg tega pa rastlini nudili tudi na nek način boljšo oskrbo s sončno svetlobo.
Astrološki vplivi na takšno kmetovanje so verjetno znani le peščici ljudi. Rudolf Steiner, začetnik te vede, je verjel, da tako kot Luna vpliva na plimovanje, naj bi ta imela tudi nek vpliv na rastline in žetev. Zahtevnejši zvezdni koledarji kažejo različne vplive planetarnih gibanj na rastline. Na primer: Ognjič je dobro žeti zgodaj zjutraj, saj je takrat energija, katero oddajajo planeti najbol močna. Zato rastline obdržijo vse vitamine, hranila ter minerale.
Biodinamično kmetovanje tako skrbi, da so rastline polne vitaminov, kar je ugodno za nas, saj na takšen način dobimo največ, kar nam te rastline lahko nudijo. V primeru naravne kozmetike to pomeni, da dobi naša koža le najbolje, saj se skrb za kožo začne že pri pravilni skrbi za rastline.