Kaj je ekologija

Ekologija je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Okolje organizma vsebuje njegovo fizično naravno bivališče (habitat), ki ga lahko opišemo z vsoto krajevnih samovzniklih dejavnikov kot sta podnebje in geologija in tudi drugih organizmov, ki si bivališče delijo. Pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sončna svetloba). Preučuje prilagoditve življenjskim razmeram, kjer organizmi živijo. Znanstvenik, ki deluje na področju ekologije, je ekolog.

Kadar govorimo o konkretni vrsti ali drugem taksonu, pomeni ekologija skupek vseh interakcij tega taksona z živim in neživim okoljem, torej habitat, kjer lahko živi, njegovi plenilci, zajedavci, plen idr. V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo ožje področje okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje.

Sistemska ekologija – je področje ekologije, ki pri preučevanju povezav med različnimi prvinami ekoloških sistemov uporablja matematične metode. Sistemska ekologija se ukvarja z raziskovanjem preprostih sistemov (odnos plenilec – žrtev), kot tudi z raziskovanjem sestavljenih sistemov (raziskovanje pokrajin). Kadar se poslužuje matematičnih metod ustvarja modele ekoloških sistemov in preučuje različne medsebojne povezave sestavnih delov sistema. Analiza modelov omogoča določitev manjkajočih segmentov ekološke vede glede na modelirane sisteme, lahko pa tudi spodbuja in usmerja k natančnejšim raziskavam.

Vir: Wikipedia

Preteklost Antarktike razkriva našo prihodnost

Znanstveniki, ki so sodelovali v ekspediciji ‘Wilkes Land Glacial History’, so se pred kratkim vrnili domov z 2000 metrov sedimentov jedra pokrajine Wilkes,  del Antarktike, ki se nahaja južno od Avstralije. Upajo, da jim bodo sedimenti pomagali pri pridobitvi podatkov o globalnih klimatskih spremembah.

Klimatski podatki, ki so jih odbili z sedimentov jim bodo pokazali kakšna je bila preteklost Antarktike. Do sedaj so že ugotovili, da Antarktika pred 53 milioni let ni bila pokrita z ledom, kot je danes, ampak je imela toplo, sub-tropsko podnebje, kjer so nivoji ogljikovega dioksida za kar desetkrat presegli današnje.

Vendar pa je v zadnjih 400.000 letih Antarktika doživela veliko sprememb, ki so jo preoblikovale v masivno ledeno pokrajino kot je danes. Takšna sprememba se je geološko gledano zgodila v relativno kratkem času. Zato se znanstveniki sprašujejo, kako se je to lahko zgodilo in ali lahko iz tega dogodka pridobimo kakšne koristne informacije.

Znanstveniki v zbranih sedimentih namreč vidijo ogromen potencial, saj jih lahko dobesedno berejo kot knjigo. Ta knjiga pa jih pelje 53 milijonov let nazaj v preteklost.

Pokrajina Wilkes je ena izmed klimatsko najbolj občutljivih delov planeta. Zaradi tega so znanstveniki lahko pridobili prvič dobljene podatke o tanjšanju in debelenju snežne oddeje in njen efekt na planetarni nivo vode.

Do sedaj so že ugotovili, da se je dejansko taljenje ledenikov začelo že pred 10.000 leti. To pa je koristen podatek, saj so takšni podatki koristni za nadaljne raziskave o prihodnosti našega planeta. Z njimi lahko bolj učinkovito izdelajo klimatske modele, ki so potrebni za napoved prihodnosti vremena na Zemlji.