Juha iz belega fižola in kvinoje

Le komu, tudi tistim, ki niso vegani ali vegetarijanci, ne zadiši občasno tudi okusna zelenjavna juha? Tokrat nam je Lidija pripravila recept za juho iz belega fižola in kvinoje.

Sestavine:
1 korenje
1/3 pora
2 stroka česna
2 lovorjeva lista
1/5 skodelice kuhane kvinoje iz eko pridelave (dobi se v zdravih trgovinah)
olje
4 žlice paradižnikove omake
*2 žlici moke (ni nujno, v kolikor nočete ali ne marate moke)
sol
bazilika

Priprava:
Kvinojo skuhamo v osoljenem kropu, da se zmehča. Por narežemo, korenje očistimo, olupimo in prav tako narežemo na kolobarje. Na dveh žlicah olja popražimo korenje in por, dodamo *2 žlici moke, popražimo, nato dodamo paradižnikovo mezgo, malo popražimo, dodamo fižol in zalijemo z vodo. Nato dodamo še stroke česna, lovorjeve liste, solimo in dodamo baziliko. V juho stresemo kuhano kvinojo in kuhljamo še kakih 10 – 15 min. Postrežemo s kruhom.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Polentni polpeti

Na olju prepražimo narezan por, da porjavi. Odstavimo in ohladimo. Zmešamo, polento, pistacije, sončična semena, fižol, koruzo in prepražen por. Z roko oblikujemo v polpete in popražimo z obeh strani na vročem olju. Postrežemo s solato.

Za 4 osebe potrebujemo:

• 2 skodelici kuhane polente
• 1 skodelica kuhanega fižola
• 1/2 skodelice koruze iz konzerve
• pest pistacij, (oluščenih, soljenih)
• pest sončničnih semen, (olupljenih)
• 1/3 pora
• sol po potrebi
• olje

Fižol …

Por …

Koruza …

Pistacijeva in sončična semena …

Por prepražimo in ohladimo …

Zmešamo vse skupaj s polento …

Pripravljena masa za polpete …

Oblikujemo polpetke in jih popečemo na olju…

Dober tek!

Avtor in foto: Lidija Dornik

Pečen fižol

Pečen fižol je hitro pripravljen vegetarijanski obrok, ki je primeren za kosilo. Fižol je bogat s fosforjem in vlakninami.

• 500 g kuhanega fižola (2 konzervi)
• 1 žlica posušenih čebulnih lističev
• 1 skodelica paradižnikovega soka
• 2 žlici Worcestrske omake
• 1 žlica gorčice
• 12 žlic medu

Odcedite in oplaknite fižol. Dodajte ostale sestavine. Narahlo zmešajte in pretresite v pekač. Pecite na 180 stopinjah 45 minut.

Foto: Becky Luigart-Stayner, Cooking Light

Družine zelenjave

Če na vašem vrtu načrtujete kolobarjenje, potem je dobro vedeti, v katero družino spada določena vrsta zelenjave, saj imajo rastline iz iste družine navadno rade enake razmere, podobno pa velja tudi za težave.

Glavne družine zelenjave

• Solanoceae — razhudnikovke — krompir, paradižnik in jajčevci.
• Cruciferae ali Brassicaceae — križnice ali kapusnice — vse sorte zelja, cvetača, ohrovt, repa, redkvice, koleraba, rukola in gorjušica.
• Umbelliferae — kobulnice — korenje, pastinak, korenasti in navadni peteršilj, zelena in gomoljna zelena.

• Liliaceae — beluševke — vse sorte čebule, šarlotk, pora, česna in drobnjaka.
• Leguminosae — metuljnice — vse sorte fižola in graha.
• Cucurbitaceae — bučevke — kumare, vse sorte buč.

Vrste, ki niso naštete, ne spadajo v te družine in jih lahko gojite skupaj s katero koli vrsto iz gornjih družin.

Setev endivije in radiča

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Stročji fižol z dišavnicami

K skoraj vsaki jedi se prileže kakšna solata, da pa ne jemo vedno ene in iste solate, lahko tudi malo eksperimentiramo. Da ne bo v solatni skledi samo stročji fižol, mu lahko dodamo dišavnice, kot so bazilika in koriander.

Sestavine:
60 dag stročjega fižola,
30 dag paradižnika,
2 stroka česna,
3 žlice balzamičnega kisa,
20 dag sira brie,
nekaj vejic krebuljice, peteršilja, bazilike in koriandra,
sol, poper.

Stročjemu fižolu porežemo konce in ga skuhamo. Paradižnik nasekljamo. Na malo olja popražimo stisnjen česen in paradižnik, dodamo balzamični kis ter začinimo s soljo in
poprom. Pražimo dobrih pet minut. Odstavimo in ohladimo. Peteršilj, krebuljico, baziliko in koriander drobno nasekljamo in zmešamo z nekaj žlicami olivnega olja. Odcejen stročji fižol zmešamo s paradižnikom in zeliščno polivko. Potresemo s na kocke narezanim brijem ter postrežemo.

Leča, stročnica z domačega vrta

Tudi lečo lahko pridelamo na domačem vrtu brez večjih težav. Edina težava je lahko plevel, saj se leča ne razraste in ne pokrije površine tal. Pleveli jo celo ogrožajo, saj so ji konkurenti za hranila in svetlobo. Vendar naj nas to ne odvrne od setve leče, saj bo dvakratno pletje verjetno dovolj.

Iz lečinih zrn lahko pripravljamo kremne in zelenjavne juhe, jemo v solati ali kot prikuho raznim jedem. Poleg soje in fižola je tudi leča zelo pomemben vir beljakovin. Razlikujemo drobnozrnato (črna in rdeča zrnca) in debelozrnato lečo (zelena zrnca). Leča zraste 25 do 50 cm visoko. Steblo je poraslo s kratkimi dlačicami, ki so zelene ali vijoličaste barve. Cvetovi so lepe bele barve z vijoličnimi žilami. Strok je kratek in skriva 1 do 3 semena. Nedvomno je to zelo zanimiva rastlina, ki jo boste z veseljem opazovali pri rasti in oblikovanju strokov.

Kakšna tla so primerna za uspevanje leče?

Leča je zelo skromna rastlina, saj nam v slabših tleh daje večje pridelke kot bi jih recimo pridelali z grahom. Sejemo jo v lahka do srednje težka tla. Na zelo težkih, ilovnatih tleh, ne uspeva najbolje, saj se korenine ne razvijajo. Tla morajo biti dobro odcedna, saj leča slabo prenaša stoječo vodo. V stoječi vodi namreč hitro propade.

Setev leče

Leča tudi ne prenaša nizkih spomladanskih temperatur, pri -6°C rastlina že propade. Sejemo jo konec aprila oziroma v začetku maja, takrat kot fižol. Če v jeseni nismo gnojili s hlevskim gnojem tudi sedaj tega ne storimo, saj leča ne prenaša neposredno gnojenih tal. Tla pred setvijo prerahljamo. Sejemo v vrste, med njimi naj bo vsaj 20 cm razmaka, med semeni v vrsti pa okrog 10 cm. Seme zagrebemo v zemljo, tako, da  bo 2 cm pod površjem. Od setve do pobiranja pridelka nas loči približno 100 dni.

Leča uspeva, kjer je veliko svetlobe, zato jo sejemo na sončnih legah in v čistem posevku. Torej, med vrstama leče ne sejemo drugih rastlina. Pazimo tudi, da poleg leče ne sejemo ali sadimo višjih rastlin, ki bi  jo utegnile senčiti. Na isto gredico jo sejemo šele čez štiri leta, saj sama sebe ne prenaša. Tudi drugih stročnic ne prenaša, tako da je ne sejemo na gredico, kjer je prejšnje leto rasla katera izmed stročnic. Priporočljivo jo je sejati na gredico, kjer smo prejšnje leto imeli katero izmed pokrivnih rastlin.
Posevek je potrebno redno okopavati, da je plevel ne preraste . Zalivanje navadno ni potrebno, saj je leča prilagojena sušnim razmeram.  Ko spodnji stroki porjavijo ali rastlina izgubi vse listje je leča zrela.

Ko poberemo stroke leče je na to gredico najprimerneje sejati  pokrivne rastline, na primer facelijo. Zrnje leče se veliko bolje ohrani kar v stroku, zato ga luščimo sproti, kolikor ga potrebujemo. Stroke z zrnjem hranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru.

Damjana Benec, univ.dipl.ing. agr.

Znižajte holesterol s fižolom

Škodljivega holesterola (LDL), je priporočjivo imeti v krvi čim manj, t.i. dobrega holesterola (HDL) pa čim več, saj tako znižamo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

S fižolom proti holesterolu

Profesor Medicine iz univerze Kentucky pravi, da lahko 170g kuhanega fižola na dan zniša nevarni holesterol za okoli 20 %. Rezultati, ki jih Dr. James Anderson omenja, se začnejo kazati po približno 3 tednih ob rednem uživanju fižola, enako učinkovite pa so vse vrste fižolov, leča, čičerika, soja …

Tudi oves je dober

Raziskovalni iz Nizozemske pa so odkrili, da ima tudi oves protiholesterolne učinke. Za dobre učinke niso potrebne zelo velike količne ovsa. Priporočajo skodelico ovsenih otrobov ali večjo skodelo ovsene kaše na dan. Pri testiranju se je oves pri ljudeh znižal holesterol celo za toliko, da so lahko prenehali zdravljenje z močnimi zdravili za zniževanje holesterola

Vsestranski česen

Raziskave po svetu so dokazale, da holesterol znižujejo tudi česen in njegovi pripravki. Trije stroki na dan znižajo raven holesterola v krvi za okoli 10 do 15 %. Enako učinkovit naj bi bil tako surov kot tudi kuhan česen.

Čebula za HDL

HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka, zviša HDL za povprečno 30 odstotkov pri večini ljudi z boleznimi srca in s težavami s holesterolom.

Naprej »