Davek na ogljični odtis tudi v Avstraliji

Nova avstralska vlada se bo po vsej verjetnosti pridružila EU in Novi Zelandiji in uvedla posebne davke na onesnaževalce okolja.

Avstralija pripravlja obširen načrt za obdavčevanje onesnaževalcev okolja. Vlada se sicer spopada z nasprotovanjem gospodarskih lobijev in opozicije, vendar kaže, da se stvari bližajo uspešnemu zaključku. Davek bo znašal 15 funtov na tono ogljikovih emisij.

Denar od davkov na ogljični odtis bodo ‘reciklirali’ za promocijo čistih tehnologij, zelene energije, ustvarjanje novih zelenih delovnih mest in trajnostni razvoj.

Za podobne davke se poleg že omenjenih zanima tudi vse več ostalih svetovnih držav, vključno s Korejo in Kitajsko. Koraki do cilja so težki, vendar se ozaveščenost ljudi veča, kar pomeni da bo tudi industrija počasi prisiljena narediti določene spremembe.

Evropo bo poganjalo Saharino Sonce

Pred nedavnim je evropski komisar za energijo podal izjavo, da je v gradnji ogromen projekt v Sahari bo, ki bo čez pet let ustvarjal in nudil Evropi čisto energijo.

Ta petletni rok je vsekakor napredek, saj so bili prvotni načrti zastavljeni tako, da bi Evropa začela pridobivati energijo na ta način šele čez deset let.

EU in ostala evropska podjetja so se tako že združila, in podprla financiranje tega velikega projekta z imenom Desertec v severni Afriki. Hkrati pa upajo, da bo ta čista energija ustvarila vsaj 20 % celotne energije do leta 2020. Prva faza projekta naj bi na začetku ustvarila več sto MW energije, čez 20 do 40 let pa bi naj to preraslo že v več sto GW.

Ustvarjena elektrika bo nato do Evrope potovala preko novih inter-connector kablov, ki jih bodo položili pod Mediteransko morje.

Zemlja in bogastvo

Od leta 1700 strokovnjaki jemlejo kvaliteto zraka in zemlje kot tudi dež in temperaturo kot glavne faktorje, ki prispevajo k blaginji.

Tropske bolezni in večje domače živali, kot jih imjo na primer v Afriki, so dolga leta veljala za neke vrste bio-geografski determinizem človeškega uspeha.

Objava v Science Magazine pa je pred kratkim objavila študijo, kjer trdijo, da le dva preprosta faktorja – vrsta prsti ter vreme, lahko vplivata na blaginjo. Nemčija bi naj imela odlično prst, zato je bila že v zgodovini uspešna. Čad pa ima bolj slabo zemljo, zato v preteklosti nikol ni bila uspešna država.

Te zaključke so izdelali s pomočjo računalniškega modela, odkritje pa je sprožilo mnogo polemik med tistimi, ki zagovarjajo, da sta zgodovina in kultura glavna faktorja, ki determinirata ali je neka država bogata in uspešna ali ne.

Strokovnjaki z Univerze v Švici so pregledali 19 različnih klimatskih pogojev ter vrst zemlje, da bi ugotovili kako ta dva faktorja vplivata na človeški razvoj. Iz izsledkov je razvidno, da pridelek na kvalitetnejši in plodnejši zemlji seveda temu primrno hitreje raste in je možno več žetev letno. To je razvidno v Evropi, v Afriki, pa je moč videti agrikulturo ter nomadsko živinorejo, zato je tam tudi večja možnost konflikta.

Vendar pa seveda kritiki to teorijo kritizirajo, saj Nemčija ne velja več za agrikulturno deželo, vendar pa je še vedno med ekonomsko najmočnejšimi državami. Prav tako pa drugi trdijo, da se je prst in klima skozi leta spreminjala, zato bi naj bilo neumno postavljati takšne domneve.

Ali lahko v prihodnosti pričakujemo drastičen upad temperatur v Evropi?

Tok, ki skrbi za to, da ima Velika Britanija dokaj milo podnebje zaradi nenehnega mešanja tople vode in tropskega podnebja, ki ga ta tok prinese, se naj po podatkih ni drastično spremenil v preteklih dvajsetih letih, na kar naj bi vplivalo globalno segrevanje.

Znanstveniki sicer verjamejo, da so manjše anomalije od leta 1993 del naravnega cikla, vendar pa nekateri okoljevarstveniki namigujejo, da lahko spremembe temperatur ta tok ustavijo, kar bi pomenilo nenaden upad temperatur v Evropi.

Takšna katastrofa je bila uprizorjena v filmu The Day After Tomorrow (Dan po jutrišnjem) in je dejansko lahko uresničljiva, saj nekateri računalniški modeli prikazujejo točno to.

Zato NASINA skupina že nadzoruje spremembe v nivoju morja preko satelitov, s katerimi sledijo spremembam tega zalivskega toka, ki skrbi za temperature, katerih smo v Evropi navajeni.

Odkrili so, da med letoma 2002 ter 2009 ni bilo nikakršnega opaznega premika in da se tok spreminja s sezonami. Sateliti so sicer pred letom 1993 opazili manjše spremembe, vendar pa znanstveniki verjamejo, da so premajhne, da bi lahko nakazovale kaj večjega in da so te verjetno le del naravnega cikla.

Zalivski tok bo tako še nekaj časa ohranjal zmerno podnebje na stari celini, vendar pa je vseeno potrebno paziti na spremembe, saj bi te lahko drastično spustile temperature v Evropi. Ta tok pa je del večjega premikanja vode, ki ga poganjajo vetrovi, skrbi pa tudi za raznovrstnost ter gostoto vode.