Odprtje polnilne postaje v Mariboru

V Elektru Maribor v uporabo predali prvo hitro polnilno postajo za električna vozila, ki je novost v Sloveniji in na področju JV Evrope.

Postaja omogoča hitro polnjenje vozil kar pomeni, da akumulatorsko baterijo električnega vozila napolnimo v zelo kratkem času, in sicer v 15 minutah do 60 odstotkov, v pol ure pa do 80 odstotkov. Nahaja se ob že obstoječi polnilni postaji na Vodovodni ulici 2 v Mariboru.

Ob tej priložnosti je bila na temo elektromobilnosti pripravljena tudi okrogla miza.S predajo hitro polnilne postaje v uporabo nadaljujejo z zastavljenimi cilji iz projektov E-mobilnost in Platforma Smart Grids.

Svetloba in barve – izvor in lepota življenja

Svetloba in barve vplivajo na nas, če se tega zavedamo ali ne. Najmočneje deluje čista bela svetloba, MAVRICA pa ima s svojimi bleščečimi barvami še dodatno čarobno moč. Barve delujejo preko oči, kože in energijskih središč, ki jih v indijski filozofiji imenujejo čakre.

Vsaka čakra ima na telesu svoj položaj in barvo. Sedem glavnih čaker si sledi ob hrbtenici od spodaj navzgor v tem vrstnem redu: rdeča, oranžna, rumena, zelena, svetlo modra, indigo in vijolična. Vibrirajo v barvah mavrice in bolj ko so barve čiste, svetle in intenzivne, bolj smo zdravi, usklajeni s sabo in s svetom.

Iz odgovorov na vprašanji, katere barve nas privlačijo in katerih ne maramo, lahko odkrijemo svoje najgloblje skrivnosti, vrline in pomanjkljivosti ter prepoznamo svoje notranje nagibe.
Zavedanje, da lahko sprejemamo in izžarevamo svetlobo, pa lahko izzove velik preskok v razumevanju življenja. Ko začnemo gledati na lastno stvaritev, na kvalitete in vsebine življenja kot na dogajanje v naravi, se nam odprejo drugačne poti. Lepoto in milost življenja tako začutimo v sebi.

Celice telesa se različno odzivajo na različne barve svetlobnega spektra. Vsaka barva ima posebno kvaliteto energije in deluje na svoj način. Pomanjkanje svetlobe pa lahko povzroči različne bolezni, kar je že znanstveno dokazano – recimo depresijo in rahitis.

RDEČA podpre vitalnost in spodbuja k aktivnemu življenju. Spodbudi delovanje srca in krvnega obtok ter dihanje. Uporabimo jo pri pomanjkanju energije, kronični utrujenosti, slabi cirkulaciji, malodušju in negativnih mislih, pa tudi kadar imamo težave z denarjem. Ni pa primerna za visok krvni tlak,vnetja, jezo, razdražljivost in nestrpnost.

ORANŽNA je barva optimizma, veselja, zavedanja lastnih potreb in njihovega izpolnjevanja ter družabnosti. Pozitivno deluje na brezvoljnost, slabo razpoloženje, samopomilovanje in pomanjkanje samospoštovanja. Poživi telo in duha ter vrača vero v življenje. Krepi vranico, pljuča, trebušno slinavko in povečuje odpornost telesa.

RUMENA podpira intelektualno delo, notranjo moč, samozavest in navdušenje nad življenjem. Podpre budnost in zrelo presojo, da stvari in dogodke jasneje vidimo, smo bolj organizirani in odločni. Lahko pa postanemo “žrtev” intelekta, trmasti in zaprti do okolice in se varneje počutimo v obstoječem stanju – nočemo sprememb, ker se ne zavedamo potreb lastne duše. Rumena krepi živčni in limfni sistem ter prebavila (jetra, žolčnik, želodec in trebušno slinavko).

ZELENA sprošča, umirja, mehča, raztaplja in obnavlja, podpre zdravljenje in ustvarja ravnotežje. Blagodejno vpliva na srce in odpira srčno čakro, da “vdihujemo” več energije.

MODRA je barva miru, sprostitve, vdanosti, svobodnega izražanja čustev, sebe, svojih idej in kreiranja lastnega življenja. Blaži in hladi (“vroče”dnevne aktivnosti), pomaga pri tesnobi, nespečnosti, nervozi, nemiru. Umirja vegetativni živčni sistem in s tem tudi krvni tlak. Povezana je z grlom in ščitnico.

INDIGO je barva navdiha, individualnosti, domišljije in ustvarjalnih rešitev – poveča zbranost in pomaga najti pravo smer, ker umiri podeče se misli in pomaga odkriti ovirajoče miselne vzorce. Primerna je, ko smo razdvojeni in se ne veselimo prihodnosti, ko smo raztreseni in nočemo prevzeti odgovornosti za svoje življenje. Blaži in umirja bolečine ter blagodejno vpliva na okostje, zlasti na kostni mozeg.

VIJOLIČNA je barva meditacije, krepi intuicijo in prinaša mir, da laže prodremo v notranji svet. Vodi nas do razumevanja še nedojemljivega abstraktnega sveta. Očiščuje in razkužuje, ker raztaplja zastale energije v telesu. Na telesni ravni deluje na vranico in limfo, na holesterol, pomirja in blaži vročinske izpuščaje in opekline. Zmanjšuje občutek lakote in uravnoveša prebavo.

Z zavestno uporabo barv lahko na različne načine poskrbimo za dušo in telo. Najbolj učinkovita je seveda neposredna moč svetlobe in njenih barvnih valovanj v naravi, med meditacijo ali pri gledanju barvanih sveč. Učinkujejo pa tudi čaji, pijača in hrana določene barve, izvlečki in olja rastlin, ki jih vonjamo ali uporabimo pri masaži in v kopeli. Posredno deluje svetloba preko obarvanih sten, okrasnih in uporabnih predmetov, slik, oblačil (spodnje perilo ali modni dodatki) ali pa enostavno gledamo določeno barvo na listu papirja ali na ekranu. Lahko se poigramo in si predstavljamo barvno mavrico, ki z rdečo obarva noge, oranžna gre do popka, rumena nad popkom, zelena v predelu prsnega koša, modra v področju grla, indigo čez obraz in vijolična nad glavo. Ali pa “postanemo” določena barva za nekaj minut. Življenje je barvito – obarvajmo si ga!

Milena Plut Podvršič

Delovanje toplotne črpalke – kaj je toplotna črpalka?

Toplotne črpalke (v nadaljevanju: črpalke) so naprave za pridobivanje toplote iz različnih medijev. Tipični primer je na primer ogrevanje tal s takšnim sistemom. Črpalka deluje tako, da iz medija odvzema toploto pri nižji temperaturi in jo oddaja porabniku pri višji. Tako lahko recimo s črpalko iz bližnjega potoka ali iz vrtine v zemlji s temperaturo 10°C odvzemamo toploto in jo oddajamo v stanovanju ali hiši pri bolj udobnih 25°C.

Tako ogrevanje prostorov (ali sanitarne vode, ali obojega) je okolju zelo prijazno, saj predstavlja minimalen poseg v naravo, poleg tega pa se ponaša tudi z delovanjem brez izpusta škodljivih plinov in je vgradnjo tovrstnega ogrevalnega sistema mogoče uveljavljati kot davčno olajšavo. Velja tudi omeniti, da je, in tudi bo, ogrevanje s fosilnimi gorivi zaradi rastočih cen naftnih derivatov vedno dražje, medtem ko sistemi s toplotno črpalko izkoriščajo obnovljive vire energije, ki so na voljo vedno in so zastonj. Toploto je mogoče črpati iz zraka, površinskih in talnih voda, zemlje, kamnitih masivov, pa tudi ”odpadne toplote”.

Kako deluje toplotna črpalka?

Da bi razumeli delovanje toplotne črpalke je treba poznati eno ključno lastnost tekočin; čim višji je tlak v tekočini, tem višja temperatura je potrebna za tekočina začne vreti in obratno. Proces poteka tako: Medij pri visokem tlaku je v tekočem stanju, nakar potuje skozi ventil, imenovan ”dušilka”, ki mu zniža tlak do te mere, da pri okoliški temperaturi (v tem primeru temperaturi zemlje, potoka,…) v celoti povre. To se zgodi medtem, ko medij potuje skozi uparjalnik. Za to je potrebna  toplota, ki jo medij odvzame okolici. Nastala para nato potuje skozi kompresor, ki jo stisne in s tem še dodatno segreje. Stisnjena para nadaljuje pot skozi kondenzator. Ko para kondenzira odda toploto, to pa je toplota, ki jo mi koristimo. Medij je sedaj spet v prvotni fazi zaprtega tokokroga in proces se ponovi. Za celoten proces je potrebna le električna energija, ki poganja kompresor. Kot medij se uporabljajo hladilna sredstva, ki so okolju neškodljiva.

Uporaba

Pri nas so že dobro poznani manjši sistemi, ki omogočajo pripravo tople sanitarne vode. Prednosti za uporabnika so predvsem nizek strošek investicije, kratka amortizacijska doba in enostavna vgradnja tako ob sanaciji, kot novogradnji. Ločimo t.i. kompaktno in ločeno izvedbo. Pri ločeni izvedbi so lahko posamezni deli sistema ločeni med seboj, to pomeni da je lahko uparjalnik bliže viru toplote, kondenzator pa npr. v kotlovnici.

Pogoj za uporabo tovrstnih sistemov so čim manjše toplotne izgube, saj toplotne črpalke delujejo z večjo učinkovitostjo, če lahko toploto oddajajo pri čim nižji temperaturi. Starejše sanirane stavbe in novogradnje ta pogoj več kot zadostno izpolnjujejo.

Ali se nakup toplotne črpalke izplača?

Vgradnja ogrevalnega sistema s toplotno črpalko je v primeru novogradnje od pri nas najpogostejšega sistema s kotlom na kurilno olje dražja za okvirno 20 do 140%, v primeru sanacije pa od 60 do 220%.  Dejstvo pa je, da so obratovalni stroški pri obeh sistemih obratno sorazmerni, kar gre v prid sistemu s toplotno črpalko, saj se strošek vgradnje povrne v 3 do 15 letih, a slednja številka velja bolj za sisteme, namenjene večjim porabnikom toplote. Vgradnja takšnega sistema se dolgoročno torej vsekakor izplača.

Vir: solarni sistemi nature d.o.o.

Varčujte z energijo in znižajte stroške

Z bolj premišljeno uporabo energije ne boste zgolj poskrbeli za bolj zeleno prihodnost, pač pa boste prihranili tudi lep del družinskega proračuna.

Ogrevanje

Največja potreba po energiji v posameznem gospodinjstvu nastane zaradi ogrevanja.
Z zakonom uvedeni termostati, ki jih morajo od letošnje jeseni uporabljati vsi stanovalci večstanovanjskih blokov, so odlična novica, saj boste z njihovo pomočjo od letos dalje lahko skrbno spremljali, koliko energije za ogrevanje porabi vaša družina. Z nekaj preprostimi ukrepi lahko energijo, ki jo potrebujete, porabite bolj učinkovito. Eden od ukrepov, ki bodo očitno spremenili številke na vaših položnicah, je menjava starih oken z novimi. Skozi okna namreč povprečno uide kar 10 odstotkov toplote. Res je, da takšna sprememba ni ravno poceni, toda na dolgi rok se vam bo vsekakor obrestovala. Kadar gradite na novo, lahko z nekaj razmisleka poskrbite, da bo hiša kar se da učinkovito energetsko grajena. Dobra izolacija zniža stroške ogrevanja tudi do 30 odstotkov. Ključni element dobre izolacije je fasada, ki naj bo narejena čim bolj kvalitetno. Tudi streha ni nepomembna. Slaba streha vas lahko stane do 25 odstotkov izgube toplote. Če imate možnost, kombinirajte različne načine ogrevanja. Centralno kurjavo na primer dopolnjujte s kaminom. Na ta način boste želeno temperaturo notranjih prostorov dosegli z manj stroški. Preden se odločite za kombinacijo sredstev za ogrevanje v vašem domu, preverite kakšne so cene energentov. Če šele vgrajujete osnovni sistem ogrevanja, izberite takšnega, ki ga lahko upravljate tudi na daljavo. Na ta način lahko kurjavo ugasnete, ko vas ni doma, in pravočasno prižgete, še preden se vrnete nazaj. Radiatorje, ki jih ne potrebujete, zapirajte. V sobah, ki jih ne uporabljajte, ugasnite radiatorje.

Elektrika in gospodinjstvo

Stroške elektrike boste znižali tako, da zamenjate vse žarnice za varčne. Skrbite za to, da luči ne bodo gorele, če jih ne potrebujete. Naučite otroke, da za seboj ugašajo luči. Če živite v bloku, bodite pozorni tudi na ugašanje luči v skupnih prostorih. Podnevi si raje kot z lučjo pomagajte z dnevno svetlobo, saj je je več kot dovolj. Za vzdušje v stanovanju uporabite energetsko varčne led diode, ki porabijo izredno malo energije. Ko kuhate, uporabljajte manjše posode. Vodo zavrite tako, da posodo pokrijete s pokrovko. Če kupujete nov štedilnik, izberite indukcijsko ploščo, ki porabi manj energije kot običajna električna ali steklokeramična. Ko uporabljate pečico, jo izključite 10 minut pred koncem pečenja – ker je pečica še dovolj topla, se bo jed vseeno spekla, vi pa boste na ta način prihranili precej energije. Ko kupujete nove gospodinjske aparate, poskrbite, da bodo energetsko varčni – če so takšni, nosijo oznako energetski razred A ali A +. Pri pranju uporabljajte programe z nižjo temperaturo – s tem boste prihranili velike količine energije. Vrat hladilnika ne puščajte predolgo odprtih. Bolj poln je hladilnik, manj energije porabi. Prazni hladilniki sodijo med največje porabnike energije. Ko kupujete hladilnik, raje izberite manjšega kot prevelikega. Ena oseba v gospodinjstvu potrebuje približno 60-litrski hladilnik. Enako velja za zamrzovalnik. Kadar se vrata ne zapirajo dobro, jih čim prej popravite. Skrbno čistite hladilnik in zamrzovalnik, saj je led eden od krivcev za večjo porabo energije. Že milimeter ledu poveča porabo energije za nekaj odstotkov.

Če vsak dan 100-vatna žarnica gori eno uro, porabi 36,5 kWh energije na leto. Če bi 75 milijonov ljudi izklopilo luč za eno uro na dan, je to 36,5 x 75 milijonov = 2738 milijonov kWh prihranjene energije. S tem bi preprečili, da se v ozračje sprosti 1,37 milijona ton ogljika, kar je količina, ki jo proizvaja manjša elektrarna (150 MWe).

Tehnični aparati in elektrika

Kadar več kot 15 minut ne uporabljate računalnika ali televizorja, ju rajši ugasnite. Tehnične naprave porabljajo energijo, tudi kadar so v stanju pripravljenosti. Če želite narediti okolju uslugo in znižati svoj račun za elektriko, popolnoma ugašajte tehnične naprave ter jih izklapljajte iz električnega omrežja, kadar jih ne potrebujete.

Uporabljajte energijo iz obnovljivih virov

S sončnimi celicami, vetrnimi turbinami ali biogorivi poskrbimo za energijo na okolju prijazen način. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju nafte, plina in premoga, pri energiji iz obnovljivih virov ne nastaja. Manj ogljikovega dioksida v zraku pomeni manj nevarnosti za globalno segrevanje.

Splošni napotki o sončnih kolektorjih

Eden najenostavnejših načinov izkoriščanja sončne energije so sončni kolektorji oz. zbiralniki sončne energije dostikrat imenovani tudi solarni sistemi, s katerimi lahko ogrevamo sanitarno vodo ali objekt. Sisteme za izrabo sončne energije za ogrevanje objekta ponavadi uporabljamo v prehodnih obdobjih tj. pomlad, jesen., saj takrat energetske zahteve niso tako velike, ob nastopu energetsko najzahtevnejšega obdobja, torej zime, pa za segrevanje objektov pridejo v poštev, površinsko gledano, večji sistemi. Za čim boljši izkoristek sončne energije je pri instalaciji sistema potrebno upoštevati nekaj dejavnikov, ki vplivajo na kakovost izkoriščanja sončne energije. Ti dejavniki so : Izbira najustreznejšega mesta, naklon ter velikost kolektorjev.

Izbira najustreznejšega mesta

Najustreznejša in najpogosteje uporabljena mesta so strehe hiš, saj so le-te ponavadi že pod določenim naklonom, poleg tega pa namestitev sistema na streho daje viden znak naklonjenosti naravi. Sončne kolektorje je mogoče namestiti  tudi na tleh, kjer pa so zbiralniki sončne energije običajno bolj osenčeni kot na višje ležečih mestih, kar zmanjša njihov izkoristek. Pri namestitvi sistema, je ključnega pomena, da kolektorje obrnemo proti jugu, saj bodo tako največ časa, v vseh letnih časih, najbolj izpostavljeni soncu.

Velikost sončnih kolektorjev

Na velikost sončnih kolektorjev vpliva več dejavnikov, saj je potrebno upoštevati lego vašega objekta,  predvideno porabo tople vode oziroma za morebitno uporabo za ogrevanje stavbe.

Naklon sončnih kolektorjev

Naklon kolektorjev igra zelo pomembno vlogo, saj zadosten naklon omogoča bolšji izkoristek tudi pozimi. Največjo količino sončne energije zberemo, kadar sončno sevanje pada pravokotno na sončne kolektorje. V Sloveniji velja kot idealen naklon, naklon med 35 in 45 stopinjami, ki je nekakšen kompromis med najustreznejšim naklonom poleti ( 30 stopinj ) in najustreznejšim naklonom pozimi ( 60 stopinj ). Glede na to, da kolektorje uporabljamo predvsem pozimi, jih je pametno postaviti tako, da dajo svoj maksimum ravno tam.

Vrsta sončnih kolektorjev

Poznamo več vrst kolektorjev v osnovi pa jih ločimo na ploščate in vakuumske kolektorje.
Vakuumski cevni kolektorji so sistemi z najoptimalnejšim izkoristkom, v vseh letnih časih, delujejo ob različnih vremenskih pogojih, oblačnem vremenu ter v zimskem času. Vakuum je pomemben zaradi preprečevanja izgub svetlobne energije, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je razpoložljive energije malo, potrebujemo pa jo takrat običajno veliko. Investicijsko gledano so vakuumski sistemi zahtevnejši od ploščatih kolektorjev, a se zaradi boljšega izkoristka investicija hitro povrne. Danes tehnološko najbolj dovršen je heat pipe kolektor.
Ploščati kolektorji so preprostejše izvedbe, odlikuje jih visoka odpornost na zunanje vplive ter preprosta in izpopolnjena tehnologija, ki omogoča enostavno montažo. Primerni so za energetsko gledano manj zahtevna obdobja tj. pomlad, jesen,.

Solarni sistemi nature d.o.o.

Električni avtomobili

Še pred nekaj leti nazaj so bile ceste, polne električnih vozil zgolj divje sanje okoljsko ozaveščenih posameznikov, danes pa se z vedno večjo hitrostjo, ki je zasluga vedno večjega števila ljudi, ki verjamejo v bolj zeleni način potovanja, spreminjajo v resničnost.

Narava vrača udarec

Veliki dobički od prodaje naftnih derivatov so mnogokrat preglasili opozorila okoljskih strokovnjakov o velikem onesnaževanju, ki ga povzročajo avtomobili na cestah. Srce avtomobila, motor z notranjim izgorevanjem, je eden glavnih onesnaževalcev okolja. Tudi običajni ljudje za opozorila stroke o povezavi med avtomobilskimi izpuhi in globalnim segrevanjem dolgo niso hoteli slišati. Svoboda gibanja, ki jo imamo po zaslugi avtomobilov, je preveč udobna, da bi se ji odrekli zgolj v prid znanstvenih tez. Šele mednarodna konferenca o podnebnih spremembah leta 2007 je poskrbela, da so se resnosti ogroženosti okolja pričeli zavedati tudi ljudje zunaj ozkega kroga osveščenih ‘zelenih’. Sporočilo 2500 strokovnjakov iz 130 držav ni puščalo nobenega dvoma: po obsežnih raziskavah so prišli do zaključka, da se bodo v bližnji prihodnosti odvile radikalne podnebne spremembe, za katere smo v 90 odstotkih krivi ljudje sami. Spremembe, ki so jih napovedali strokovnjaki, so bile več kot le skrb vzbujajoče: rast ogljikovega dioksida v ozračju bo med drugim povzročila kisanje oceanov, ekstremne vremenske pojave in nadaljnje taljenje ledenikov. Evropska komisija je zato takrat sprejela okvirni dogovor, v skladu s katerim naj bi proizvajalci avtomobilov emisijske pline do leta 2012 zmanjšali na 130 g/km.

Nasprotovanje lobijev

Evropska komisija se je s predlogom, ki ga je navsezadnje izglasovala, uklonila pritiskom politike. Prvi predlog, ki so ga podali, je namreč zahteval, da se po letu 2012 v Evropski uniji ne bi smeli prodajati avtomobili, ki bi v zrak izpuščali več kot 120 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Predlogu so se uprli mnogi proizvajalci, od držav pa je najbolj ostro proti njemu nastopila Nemčija s kanclerko Angelo Merkel na čelu. Pritisk proizvajalcev luksuznih športnih vozil – Porschejevi športni avtomobili na primer v zrak spuščajo povprečno kar 297 g/km ogljikovega dioksida – je bil prevelik. Ne glede na to, pa se je široka svetovna javnost počasi začela prebujati. Na trgu je iz dneva v dan več povpraševanja po avtomobilih, ki ne bi onesnaževali okolja v takšni meri. Marsikateri prebivalec centra katere od evropskih prestolnic že sanjari o tem, kako bi bilo videti mestno življenje brez avtomobilskega ropota (električni avtomobili so namreč veliko bolj tihi od bencinskih) in onesnaženega zraka.

Alternativni avtomobili

Razmišljanja avtomobilske industrije v zvezi z zmanjšanjem izpustov CO2 so se sprva gibala od zelenih goriv in gorivnih celic do hibridnih avtomobilov. Prav slednji so bili kar nekaj let najboljša izbira za tiste, ki so želeli ohraniti vse udobje vožnje z dizelskim ali bencinskim motorjem, hkrati pa varovati okolje. Pojem hibridnega avtomobila je postal lexus. Vendar pa hibridni avtomobili niso bili idealna rešitev. Zaradi tehnično zahtevnega sestavljanja so bili hibridni avtomobili dragi, njihova končna hitrost pa ni tako velika kot pri navadnih avtomobilih. Električni avtomobili, ki so se v zgodovini avtomobilske industrije pojavljali že v preteklosti, a vsakokrat hitro izginili, so prvič pričeli biti obravnavani kot resna alternativa. Modeli, kot so peugeot iOn, citroën C-Zero, mitsubishi i-MiEV, chevrolet volt, nissan leaf, volvo C30 Electric in opel volta, so počasi, a zanesljivo pričeli napolnjevati ceste.

Lastnosti električnih avtomobilov

Električni avtomobili za pogon uporabljajo elektromotor. Električno energijo, ki jo uporabljajo, večinoma shranjujejo v akumulatorskih baterijah. Problem prvih električnih avtomobilov, ki so jih razvijali v začetku 20. Stoletja, je bila hitrost, ki je dosegala maksimalno 30 km/h, pa tudi kratkost proge, ki so jo lahko prevozila brez polnjenja. Prednost je bilo njihovo tiho delovanje. Današnja električna vozila prepotujejo dvakrat tolikšno razdaljo z energijo kot klasično vozilo in v primerjavi z njim potrebuje bistveno manj vzdrževanja. Električni avtomobili (vsakič ko zaviramo) proizvajajo elektriko. Električni avtomobili so primerni predvsem za krajše vožnje, dolge do 200 kilometrov. Ta omejitev pa po izračunih strokovnjakov ni tako velika, saj uporabniki avtomobilov v povprečju koristijo avto za vožnje, dolge okoli 30 kilometrov. Polnjenje električnih avtomobilov potek na posebnih postajah (nekaj jih imamo tudi v Ljubljani) ali pa kar preko običajnih električnih vtičnic.

Ali električni avtomobili še bolj onesnažujejo?

Prvi plaz očitkov, ki se je usul na električne avtomobile, je bil povezan s samim onesnaževanjem. Nekateri so namreč trdili, da je emisij, ki jih proizvajalec elektrike porabi za to, da ima električni avto poln akumulator, veliko več, kot če bi uporabili za vožnjo avtomobil na bencinsko oziroma dizelsko gorivo. Toda raziskave so takšno razmišljanje ovrgle. Kljub temu da so električnim avtomobilom očitali, da proizvodnja elektrike zanje ne onesnažuje planeta nič manj, kot če bi uporabljali vozilo na bencinski ali dizelski motor, so po preverjanju ti dvomi odpadli. Po podatkih iz ZDA povprečno bencinsko vozilo oddaja 250 g CO2 na prevožen kilometer, medtem ko električno vozilo oddaja 115 g CO2 na prevožen kilometer. Razlika v količini izpustov in torej v stopnji onesnaževanja je tako več kot očitna. Električni avtomobili onesnažujejo znatno manj od svojih ‘naftojedih’ bratrancev.

Modeli električnih avtomobilov

Električni avtomobil je najbolj ‘vroča žemljica’ v avtomobilski industriji ta hip. Nič čudnega torej, da so se tega izziva lotile praktično vse znane firme, med drugim Ford, BMW, Renault, Nissan, Suzuki, Honda, Toyota, GM, Daimler in Opel. Prav Opel je poskrbel za revolucionarno novost na področju električnih avtomobilov. Oplova ampera je postala prvi vsestransko mobilen evropski električni avtomobil. Z ampero se brez polnjenja lahko vozimo od 40 do 80 kilometrov. Ampera porabi manj kot 1,6 litra goriva na 100 kilometrov, njen izpust CO2 pa je nižji od 40 g CO2/km. Mitsubishi i-MiEV je zasnovan kot majhen avtomobil, polniti pa ga je mogoče na dva načina: na gospodinjski način, ki sprejema pove¬zavo z gospodinjskim tokom (220/240voltov) in katerega polnjenje traja okoli sedem ur, ter na hitri način, ki v pol ure zagotovi do 80-odstotno ponovno polnjenje akumulatorjev.

Električni avtomobili žanjejo tudi pohvale prej skeptične stroke. Nissan leaf je strokovnjake tako navdušil, da so mu podelili naslov evropski avto leta za leto 2011. Električni avtomobili počasi preplavljajo tržišče, a da bodo preplavili tudi ceste, bo moralo preteči še nekaj vode. Vedno bolj dodelani in posledično udobni za uporabnika imajo namreč še vedno veliko pomanjkljivost: ceno. Ob dejstvu, da lahko soliden bencinski avtomobil kupite že za 10.000 evrov, so cene električnih očarljivcev, ki se gibljejo okoli 30.000 evrov videti pošteno zasoljene. Toda špekulanti domnevajo, da ta razlika ne bo več dolgo delovala v prid ‘dizlom’ in ‘bencinarjem’. Ob vedno manjših zalogah nafte bo cena goriv namreč tako narasla, da se bo uporabnikom na dolgi rok bolj splačal nekoliko večni začetni vložek v prid ogromnega kasnejšega prihranka.

Modro je imeti zemeljski plin

Tako je naslov letošnje ozaveščevalne kampanje, ki jo izvaja GIZ DZP, Gospodarsko  interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina.

Z njo želijo različne javnosti seznanjati s prednostmi in ugodnostmi, ki jih prinaša uporaba zemeljskega plina pri odjemalcih ter pri varovanju okolja. Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo, saj z  njegovo uporabo ne onesnažujemo zraka z emisijami prašnih delcev, emisije CO2 pa so najnižje. V kampanji izpostavljajo tudi pomen uporabe  zemeljskega plina v tehnologiji soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE). Ta tehnologija je, tako okoljsko kot z vidika zagotavljanja energetske učinkovitosti in finančnih prihrankov ,  posebej pomembna za institucionalne porabnike, kot so vrtci, šole, domovi za starejše, zdravstveni domovi, pa tudi za v turistične in gostinske objekte, industrijo,   poslovne zgradbe, večstanovanjske objekte in ostale zgradbe.

Uporaba zemeljskega plina prinaša zanesljiv,  poceni  in okolju prijazen energent za ogrevanje, kuhanje, pripravo tople sanitarne vode in celo hlajenje ter proizvodnjo električne energije. Z uporabo najnovejših tehnologij na zemeljski plin je možno doseči visoke energetske in finančne prihranke. Plinski kotli v stanovanjskih objektih ne zavzemajo veliko  prostora, z njim se izognemo menjavi  plinskih jeklenk, predvsem pa ga nikoli ne zmanjka. Zalog zemeljskega plina je vsaj za 250 let.

Kaj vse je dobro vedeti, ko se odločamo za zamenjavo kotla in zakaj je odločitev za zemeljski plin modra izbira?  Poiščite distributerja zemeljskega plina  v občini in  se odločite za energent prihodnosti ter pripomorite  k zmanjševanju emisij v ozračje že danes.

www.zemeljski–plin.si

oglasno sporočilo

Usmeritve in nasveti pri uvajanju delitve stroškov za toploto

Bliža se 1. oktober, do katerega morajo lastniki  enot v stanovanjskih in poslovnih stavbah poskrbeti za vgradnjo delilnikov stroškov za toploto in preiti na delitev in obračun stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode po dejanski porabi.

Namen tega ukrepa, ki ga predpisuje energetski zakon, je predvsem zmanjšanje porabe in stroškov za energijo. S tem se zmanjšujejo potrebe po novih energetskih objektih, zmanjšuje se odvisnost od uvoza energije in negativni vplivi na okolje. Pavšalno plačevanje stroškov po ogrevani površini učinkovitega ravnanja z energijo namreč ne spodbuja.

V tujini, kjer so takšno prakso že uvedli, se je poraba energije za ogrevanje zmanjšala od 20 do 30 ali celo več odstotkov, kar pomeni, da se strošek uvajanja delilnikov povrne v  dveh do treh letih. Na zmanjšanje porabe energije vpliva predvsem naše ravnanje. Zato kampanja »Plačam kolikor porabim«, ki jo izvaja Ministrstvo za gospodarstvo, poteka v povezavi s kampanjo »Energija si, bodi učinkovit«, ki je namenjena spodbujanju učinkovitega ravnanja z energijo.

Montaža delilnikov stroškov za ogrevanje ni zahtevna in ne vključuje gradbenih del. Delilniki se privarijo na radiatorje. Nameščajo jih za to usposobljena podjetja, ki večinoma omogočajo tudi odčitavanje in delitev stroškov za toploto, za to pa je potrebno ustrezno znanje in izkušnje. V večini primerov je upravnik stavbe tisti, ki pripravi nabor primernih ponudnikov delilnikov in izvajalcev delitve stroškov. Pomembno je, da so v stavbi nameščeni delilniki iste vrste in tipa. V nasprotnem primeru pravilna delitev stroškov ni mogoča. Priporočljivi so delilniki, ki omogočajo daljinsko odčitavanje. S tem se izognemo, da nam izvajalec delitve stroškov vsak mesec vstopa v stanovanje, stanovalci pa so sproti obveščeni o porabi in s tem bolj motivirani za zmanjšanje porabe energije. So pa s tem povezani višji stroški odčitavanja in delitve stroškov. Za odločitev o vrsti in tipu delilnikov ter o načinu delitve stroškov za toploto je potrebno soglasje lastnikov, ki imajo več kot 50-odstotni lastniški delež.

Pri uvajanju delitve stroškov za ogrevanje pa je poleg vgradnje delilnikov pomembno vzpostaviti tudi ustrezen način odčitavanja in delitve stroškov, ki mora biti za celotno stavbo enoten. Podobno kot pri mobilni telefoniji ne zadostuje zgolj telefonski aparat, ampak je potrebno vzpostaviti naročniško razmerje s ponudnikom telefonskih storitev.

Okvirni enkratni strošek namestitve delilnikov stroškov z daljinskim odčitavanjem je 30 do 40 € po radiatorju. Mesečni strošek odčitavanja delilnikov in delitve stroškov v povprečni večstanovanjski stavbi znaša okvirno 3 € na stanovanjsko enoto.

Delitev stroškov za ogrevanje in toplo vodo se lahko obračunava mesečno ali letno. Izvajalec delitve stroškov na osnovi dejanske porabe določi porabniške deleže stanovanjskih enot, na osnovi katerih razdeli od 60 do 80 odstotkov celotnih stroškov za toploto stavbe. V drugem delu pa je zajeta toplota za ogrevanje skupnih prostorov in toplota, ki se porazgubi med posameznimi stanovanjskimi enotami. Ta del stroškov se med stanovanjske enote razdeli glede na velikost ogrevane površine. Več informacij o delitvi in obračunu stroškov je na www.delitevstroskov.si .
Namen delitve stroškov je predvsem zmanjšanje porabe in stroškov za energijo. Pri izbiri izvajalca delitve in obračuna stroškov bodite seveda posebej pozorni, saj mora imeti potrebna znanja in izkušnje iz tega področja. Poslovno priložnost bi namreč znala poskusiti izkoristiti mnoga podjetja, ki za izvajanje omenjenih storitev nimajo ustreznih znanj in izkušenj.

Stanovalci imajo na voljo vrsto ukrepov varčevanja z energijo, ki niso povezani s stroški, kot je na primer pravilno prezračevanje prostorov in tesnjenje oken,  predvsem pa nastavitev primerne temperature, ki naj bi bila v dnevnih prostorih med 20 in 22 ºC, v spalnici pa med 16 in 18 ºC. Že z 1 °C nižjo temperaturo lahko zmanjšajo porabo energije za ogrevanje za 6 odstotkov. Prioritetni ukrep varčevanja, ki zahteva manjšo investicijo, pa je namestitev radiatorskih termostatskih ventilov, ki omogočajo reguliranje temperature zraka v prostoru. Po raziskavi REUS 2010 termostatske ventile uporablja 45% slovenskih gospodinjstev. Ukrepi, kot je namestitev radiatorskih ventilov in hidravljično uravnoteženje ogrevalnega sistema sopriporočljivi niso pa obvezni.

Več nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju in porabi tople vode, najdete na www.delitevstroskov.si v rubriki dober nasvet.

« Previous Page — Next Page »