Slovenski zvezdniki in okoljevarstvo

Tudi naše zvezde se vse bolj aktivno ukvarjajo z okoljevarstvom in ga promovirajo na različne načine. Nekateri se odločajo za vegetarijanski ali veganski življenski stil, nekateri zagovarjajo ločevanje odpadkov, drugi se borijo za pravice živali …

Ena najbolj znanih okoljevarstvenih aktivistk je pevka Jadranka Juras. Še posebej aktivna je kot borka za pravice živalim. Tudi igralka Nataša Tič Ralijan je znana po tem, da se trudi do okolja obnašati kar se da prijazno. Bolj kot na navduševanje javnosti za okoljevarstvo se osredotoča na to, da so njena lastna dejanja v skladu z okoljevarstveno etiko. S svojim zgledom, pa tudi z besedami, skuša popularnost okoljevarstva okrepiti voditeljica Nina Osenar. Kolekcija čevljev No Skin, ki jo je oblikovala za podjetje Peko, je narejena iz neživalskih materialov. Vse tri naštete so tudi vegetarijanke, s čimer pripomorejo k zmanjšanju emisij CO2. Gojenje živine za zakol ima pri onesnaževanju okolja namreč pomembno vlogo.

Foto: POP TV

Okoljevarstvene organizacije, ki jih podpirajo slavni

Zvezdniki kot so Brad Pitt, Natalie Portman in Alicia Silverstone se aktivno vključujejo v okoljske in dobrodelne organizacije, saj se zavedajo, da so tudi sami vzorniki mnogim ljudem po svetu in da lahko na ta način promovirajo bolj zelen življenski stil.

Ena najstarejših okoljevarstvenih organizacij je ameriški NRDC (Natural Resources Defense Council). NRDC se s pomočjo okoljevarstvenih odvetnikov, znanstvenikov in podpornikov zavzema za zaščito narave, ohranjanje čistega zraka in vode.

Med njihove dosežke sodi pravna akcija, ki je prisilila nekatere večje ameriške predelovalce nafte, da so zmanjšali onesnaževanje, spodbudila podjetja, kot je Starbucks, da so pričela porabljati papirne izdelke iz recikliranega papirja, preprečili so Bushevi organizaciji, da bi pričela s črpanjem nafte na Arktiki. Člani organizacije NRDC so med drugim Robert Redford, Leonardo DiCaprio in James Taylor.

Organizacija Global Green USA, ki jo je ustanovil nekdanji ruski predsednik Mihail Gorbačov, se trudi zaustaviti globalno segrevanje z gradnjo zelenih stavb in mest, odstraniti orožje, ki grozi okolju, in pridobiti čisto, pitno vodo na krajih, kjer trpijo pomanjkanje. Organizacijo Global Green dejavno podpirajo Brad Pitt, Charlize Theron, Morgan Freeman, Natalie Portman, Leonardo DiCaprio, Tom Hanks, Susan Sarandon in Salma Hayek.

BP Solar Neighbors Program vsakokrat, ko kateri od zvezdnikov kupi sončni sistem pridobivanja energije, takšen sistem podari eni družini v L.A.-ju, ki si sama česa takšnega ne bi mogla privoščiti. Podpirajo jih Edward Norton, Larry Hagman, Don Cheadle in Alicia Silverstone.

V Britaniji je med zvezdniki zelo priljubljena organizacija Global Cool, katere cilj je zmanjšati emisijo CO2 v naslednjih 10 letih. Organizacijo podpirajo Josh Hartnett, Sienna Miller, prince Charles in bivši britanski premier Tony Blair.

Organizacija Environmental Media Association si je zadala nalogo: krepiti zavest o okoljskih problemih preko medijev. To je skupina, ki je izumila zeleno preprogo in ki spodbuja zvezdnike, da pridejo na družabne dogodke v hibridnih ali električnih avtomobilih. V organizacijo so včlanjeni Pierce Brosnan, Laura Dern, Daryl Hannah, Wendie Malick, Jeffrey Tambor in Amy Smart;

Gen E peeps: Mary-Kate Olsen, Mischa Barton, Nicole Richie and Joshua Jackson. Plus, Edward Norton, Cameron Diaz, Gwyneth Paltrow, Red Hot Chili Peppers in Maroon 5.

Rotterdam je najbolj umazano mesto na svetu

Najnovejša študija, ki jo je objavil urbanistični strokovnjak Dan Hoornweg, kaže, da je nizozemsko pristaniško mesto Rotterdam eno najbolj umazanih evropskih mest. Mesto vsako leto izpusti v ozračje 29,8 ton toplogrednih plinov in je po raziskavah na prvem mestu med 100 najbolj ‘umazanimi’ mesti.

Študija preučuje koliko CO2 in metana proizvede industrija v mestu na leto, preučevali pa so 100 različnih mest v 33 državah sveta. Raziskave so tudi pokazale, kako emisije variirajo glede na finančni status mest. Na primer velika bogata mesta z močno industrijo kot so Sydney, Calgary, Stuttgart in še nekatera, proizvedejo 15 ali več ton toplogrednih plinov na leto, medtem ko revna mesta kot so Nepal, Bangladeš in še nekatera mesta v Indiji ‘pridelajo manj kot 1 tono na leto.

Najbolj umazana svetovna mesta po raziskavi so:

1. Rotterdam (Nizozemska) – 29,8 ton
2. Austin (ZDA) – 24 ton
3. Denver (ZDA) – 21,5 ton
4. Washington (ZDA) – 20 ton
5. Minneapolis (ZDA) – 18 ton
6. Calgary (Kanada) – 18 ton
7. Menlo Park (ZDA) – 16 ton
8. Dallas (ZDA) – 15 ton
9. Stuttgart (Nemčija) – 12 ton

Znanstveniki razvili eko cement

Mehiški znanstveniki so razvili cement, ki bazira na geopolimerih, katerega proizvodnja in uporaba ima veliko manjši ogljični odtis od klasičnega.
To pomeni manj ogljikovih emisij in manj porabe fosilnih goriv potrebnih za izdelavo cementa, poleg tega pa je je tak cement bolj odporen in vzdržljiv od navadnega. Glede na obsežnost uporabe cementa, je okolju prijaznejši eko cement dobra rešitev.

Za izdelavo cementa potrebujejo apnenec, glino in skrilavec, katere segrevajo na okoli 1450°C s pomočjo oglja in koksa. Ta proces seveda ustvarja ogljikove emisije – za 1 kg cementa se ustvari 1 kg emisij (torej približno 1:1), kar definitivno ni dober izkoristek za okolje. Novi postopek izdelave cementa pa potrebuje pol manjšo temperaturo za proces (750°C), stranski proizvodi in emisije pa se prav tako porabljajo za sam proces izdelave, kar pomeni, da se lahko stroški izdelave zmanjšajo tudi do 50%, emisije pa celotnega procesa pa se lahko zmanjšajo tudi do 80%.

Pametni semaforji

Pametni semaforji bodo zmanjšali ogljikove emisije in porabo goriva. Vsakič ko se ustavimo na semaforju to pomeni dodatno porabo goriva, več izpščeni emisij in več porabljenega časa. Kaj pa, če bi lahko vse to zmanjšali?
Pri Denso Corp. so ustvarili naslednjo generacijo pametnih sistemov semaforjev, ki se sproti prilagajajo stanju na cestah tako, da uporabljajo sistem obveščanja med avtomobili in kontrolo semaforjev.

Sistem uporablja brezžične oddajnike v avtomobilih in ostalih obcestnih elementih, kar poda bolj točne informacije stanja na cestah. Semafor se lahko prilagodi hitrosti, tipu in velikosti približujočih vozil.

Sistem semaforjev so že uspešno stestirali v Kaliforniji, sedaj pa ga še izboljšujejo in nadgrajujejo.

Eko nalepke za vstop v nemška mesta

Za dostop do območij nemških mest z omejitvijo prometa so potrebne posebne nalepke, na katerih je navedena razvrstitev v emisijski razred Euro. Prepoved vožnje v določenih območjih znotraj nemških mestih velja tudi za vozila, registrirana v tujini. Vozniki, ki bodo v vozilih s tujo registracijo vozili v tako imenovanih “nizkoemisijskih conah” v Nemčiji brez te nalepke, bodo kaznovani s 40 evri globe, nemški vozniki pa poleg tega še z eno kazensko točko.

EKO nalepka določa v kateri ekološki razred vozilo sodi. Na podlagi tega dobi vozilo nalepko z rdečo, rumeno ali zeleno barvo, najbolj neekološka vozila pa nalepke sploh ne morejo dobiti in jim je tako prepovedan vstop v središča mest z ekološkimi conami. Nalepko morajo obvezno pridobiti tudi vozila s kombiniranim pogonom npr. bencin + avtoplin oz. s hibridnim pogonom.

Za pridobitev EKO nalepke je potrebno predložiti prometno dovoljenje in potrdilo o skladnosti vozila (homologacijski dokument), iz katerih je razviden emisijski razred, na podlagi katerega se za vozilo izda ustrezna nalepka.

EKO nalepko je potrebno nalepiti na vetrobransko steklo in velja ves čas dokler je vozilo registrirano. Nalepka je vezana na registrsko številko vozila, zato je ob morebitni menjavi registrskih tablic potrebna tudi menjava nalepke.

Eko nalepko lahko kupite V vseh poslovnih enotah AMZS (razen v PE Nova Gorica). Za dostop do območij z omejitvijo prometa so potrebne nalepke, na katerih je navedena razvrstitev v emisijski razred Euro. Vsa območja ekoloških con oz. omejenega prometa so označena z znakom »Umwelt zone«, ki pa je opremljen še z dopolnilom, na katerem so navedeni emisijski razredi vozil, ki smejo v območje vstopiti.

Za člane AMZS je cena nalepke 10,00 EUR, za nečlane pa 15,00 EUR

Vir: AMZS

Rastlinski encim spreminja emisije v gorivo

Znanstveniki so odkrili, da je rastlinski encim zmožen spreminjanja ogljikovega monoksida v propan.

Mikrob z imenom Azotobacter vinelandii najdemo v koreninah večine užitnih rastlin. Sojini kalčki tako ustvarjajo encim vanadium nitrogase, ki proizvaja amoniak iz dušika, ki se nahaja v prsti. Znanstveniki so tako poskusno ‘nahranili’ ta encim z ogljikovim monoksidom namesto z dušikom in pri tem ugotovili, da ustvarja kratke oglikove verige, dolge dva ali tri atome, kar je v bistvu propan.

Znanstveniki so mnenja, da lahko ta encim modificirajo, da bi ta lahko ustvaril še daljše verige, kar bi na koncu privedlo do tega, da bi lahko omenjeni encim ustvaril gorivo. V najboljšem scenariju bi tako lahko avtomobile poganjal lasten izpust, s čimer bi zmanjšali onesnaženost in odvisnost od nafte.

Čeprav je odkritje vsekakor vznemerljivo, pa znanstveniki poudarjajo, da so še daleč od dejanske uresničitve te zamisli.

Sladkor ustvarja elektriko

Vlakna, ki jih vsebuje odpadni sladkorni trs, ko iz njega že pridobijo sladkorni sok, po uporabi sežigajo in s tem pridobivajo električno energijo.

Ko se odpadni trs posuši, ga sežgejo v posebnih kotlih, kjer se ustvari vodna para, s pomočjo katere potem pridobivajo elektriko. Emisije, ki pri tem nastanejo pa so manjše kot pri fosilnih gorivih.

Na Floridi na primer pridelovalec sladkorja Florida Crystals v svojo elektrarni na biomaso s pomočjo odpadnega sladkornega trsa (in odpadnega lesa izven sezone trsa) napaja svojo tovarno in še 60.000 domov.

Razlog, da sladkorni trs lahko uporabljajo za pridobivanje energije je, da je zelo učinkovit pri pretvarjanju sončne svetlobe v energijo.

Trenutno take elektrarne proizvajajo okoli 3 % električne energije v državah, kjer je razvita proizvodnja sladkornega trsa (Brazilija, Florida, Kenija …), do leta 2020 pa bi lahko številka narasla na 15 %.

Brazilija trenutno na ta način proizvede 40 megawatov, Kenija pa že 38 MW. Za primer: 1 MW električne energije lahko napaja 400 do 900 domov, odvisno od lokacije in porabe.

Naprej »