Odprtje polnilne postaje v Mariboru

V Elektru Maribor v uporabo predali prvo hitro polnilno postajo za električna vozila, ki je novost v Sloveniji in na področju JV Evrope.

Postaja omogoča hitro polnjenje vozil kar pomeni, da akumulatorsko baterijo električnega vozila napolnimo v zelo kratkem času, in sicer v 15 minutah do 60 odstotkov, v pol ure pa do 80 odstotkov. Nahaja se ob že obstoječi polnilni postaji na Vodovodni ulici 2 v Mariboru.

Ob tej priložnosti je bila na temo elektromobilnosti pripravljena tudi okrogla miza.S predajo hitro polnilne postaje v uporabo nadaljujejo z zastavljenimi cilji iz projektov E-mobilnost in Platforma Smart Grids.

Električni avtomobili

Še pred nekaj leti nazaj so bile ceste, polne električnih vozil zgolj divje sanje okoljsko ozaveščenih posameznikov, danes pa se z vedno večjo hitrostjo, ki je zasluga vedno večjega števila ljudi, ki verjamejo v bolj zeleni način potovanja, spreminjajo v resničnost.

Narava vrača udarec

Veliki dobički od prodaje naftnih derivatov so mnogokrat preglasili opozorila okoljskih strokovnjakov o velikem onesnaževanju, ki ga povzročajo avtomobili na cestah. Srce avtomobila, motor z notranjim izgorevanjem, je eden glavnih onesnaževalcev okolja. Tudi običajni ljudje za opozorila stroke o povezavi med avtomobilskimi izpuhi in globalnim segrevanjem dolgo niso hoteli slišati. Svoboda gibanja, ki jo imamo po zaslugi avtomobilov, je preveč udobna, da bi se ji odrekli zgolj v prid znanstvenih tez. Šele mednarodna konferenca o podnebnih spremembah leta 2007 je poskrbela, da so se resnosti ogroženosti okolja pričeli zavedati tudi ljudje zunaj ozkega kroga osveščenih ‘zelenih’. Sporočilo 2500 strokovnjakov iz 130 držav ni puščalo nobenega dvoma: po obsežnih raziskavah so prišli do zaključka, da se bodo v bližnji prihodnosti odvile radikalne podnebne spremembe, za katere smo v 90 odstotkih krivi ljudje sami. Spremembe, ki so jih napovedali strokovnjaki, so bile več kot le skrb vzbujajoče: rast ogljikovega dioksida v ozračju bo med drugim povzročila kisanje oceanov, ekstremne vremenske pojave in nadaljnje taljenje ledenikov. Evropska komisija je zato takrat sprejela okvirni dogovor, v skladu s katerim naj bi proizvajalci avtomobilov emisijske pline do leta 2012 zmanjšali na 130 g/km.

Nasprotovanje lobijev

Evropska komisija se je s predlogom, ki ga je navsezadnje izglasovala, uklonila pritiskom politike. Prvi predlog, ki so ga podali, je namreč zahteval, da se po letu 2012 v Evropski uniji ne bi smeli prodajati avtomobili, ki bi v zrak izpuščali več kot 120 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Predlogu so se uprli mnogi proizvajalci, od držav pa je najbolj ostro proti njemu nastopila Nemčija s kanclerko Angelo Merkel na čelu. Pritisk proizvajalcev luksuznih športnih vozil – Porschejevi športni avtomobili na primer v zrak spuščajo povprečno kar 297 g/km ogljikovega dioksida – je bil prevelik. Ne glede na to, pa se je široka svetovna javnost počasi začela prebujati. Na trgu je iz dneva v dan več povpraševanja po avtomobilih, ki ne bi onesnaževali okolja v takšni meri. Marsikateri prebivalec centra katere od evropskih prestolnic že sanjari o tem, kako bi bilo videti mestno življenje brez avtomobilskega ropota (električni avtomobili so namreč veliko bolj tihi od bencinskih) in onesnaženega zraka.

Alternativni avtomobili

Razmišljanja avtomobilske industrije v zvezi z zmanjšanjem izpustov CO2 so se sprva gibala od zelenih goriv in gorivnih celic do hibridnih avtomobilov. Prav slednji so bili kar nekaj let najboljša izbira za tiste, ki so želeli ohraniti vse udobje vožnje z dizelskim ali bencinskim motorjem, hkrati pa varovati okolje. Pojem hibridnega avtomobila je postal lexus. Vendar pa hibridni avtomobili niso bili idealna rešitev. Zaradi tehnično zahtevnega sestavljanja so bili hibridni avtomobili dragi, njihova končna hitrost pa ni tako velika kot pri navadnih avtomobilih. Električni avtomobili, ki so se v zgodovini avtomobilske industrije pojavljali že v preteklosti, a vsakokrat hitro izginili, so prvič pričeli biti obravnavani kot resna alternativa. Modeli, kot so peugeot iOn, citroën C-Zero, mitsubishi i-MiEV, chevrolet volt, nissan leaf, volvo C30 Electric in opel volta, so počasi, a zanesljivo pričeli napolnjevati ceste.

Lastnosti električnih avtomobilov

Električni avtomobili za pogon uporabljajo elektromotor. Električno energijo, ki jo uporabljajo, večinoma shranjujejo v akumulatorskih baterijah. Problem prvih električnih avtomobilov, ki so jih razvijali v začetku 20. Stoletja, je bila hitrost, ki je dosegala maksimalno 30 km/h, pa tudi kratkost proge, ki so jo lahko prevozila brez polnjenja. Prednost je bilo njihovo tiho delovanje. Današnja električna vozila prepotujejo dvakrat tolikšno razdaljo z energijo kot klasično vozilo in v primerjavi z njim potrebuje bistveno manj vzdrževanja. Električni avtomobili (vsakič ko zaviramo) proizvajajo elektriko. Električni avtomobili so primerni predvsem za krajše vožnje, dolge do 200 kilometrov. Ta omejitev pa po izračunih strokovnjakov ni tako velika, saj uporabniki avtomobilov v povprečju koristijo avto za vožnje, dolge okoli 30 kilometrov. Polnjenje električnih avtomobilov potek na posebnih postajah (nekaj jih imamo tudi v Ljubljani) ali pa kar preko običajnih električnih vtičnic.

Ali električni avtomobili še bolj onesnažujejo?

Prvi plaz očitkov, ki se je usul na električne avtomobile, je bil povezan s samim onesnaževanjem. Nekateri so namreč trdili, da je emisij, ki jih proizvajalec elektrike porabi za to, da ima električni avto poln akumulator, veliko več, kot če bi uporabili za vožnjo avtomobil na bencinsko oziroma dizelsko gorivo. Toda raziskave so takšno razmišljanje ovrgle. Kljub temu da so električnim avtomobilom očitali, da proizvodnja elektrike zanje ne onesnažuje planeta nič manj, kot če bi uporabljali vozilo na bencinski ali dizelski motor, so po preverjanju ti dvomi odpadli. Po podatkih iz ZDA povprečno bencinsko vozilo oddaja 250 g CO2 na prevožen kilometer, medtem ko električno vozilo oddaja 115 g CO2 na prevožen kilometer. Razlika v količini izpustov in torej v stopnji onesnaževanja je tako več kot očitna. Električni avtomobili onesnažujejo znatno manj od svojih ‘naftojedih’ bratrancev.

Modeli električnih avtomobilov

Električni avtomobil je najbolj ‘vroča žemljica’ v avtomobilski industriji ta hip. Nič čudnega torej, da so se tega izziva lotile praktično vse znane firme, med drugim Ford, BMW, Renault, Nissan, Suzuki, Honda, Toyota, GM, Daimler in Opel. Prav Opel je poskrbel za revolucionarno novost na področju električnih avtomobilov. Oplova ampera je postala prvi vsestransko mobilen evropski električni avtomobil. Z ampero se brez polnjenja lahko vozimo od 40 do 80 kilometrov. Ampera porabi manj kot 1,6 litra goriva na 100 kilometrov, njen izpust CO2 pa je nižji od 40 g CO2/km. Mitsubishi i-MiEV je zasnovan kot majhen avtomobil, polniti pa ga je mogoče na dva načina: na gospodinjski način, ki sprejema pove¬zavo z gospodinjskim tokom (220/240voltov) in katerega polnjenje traja okoli sedem ur, ter na hitri način, ki v pol ure zagotovi do 80-odstotno ponovno polnjenje akumulatorjev.

Električni avtomobili žanjejo tudi pohvale prej skeptične stroke. Nissan leaf je strokovnjake tako navdušil, da so mu podelili naslov evropski avto leta za leto 2011. Električni avtomobili počasi preplavljajo tržišče, a da bodo preplavili tudi ceste, bo moralo preteči še nekaj vode. Vedno bolj dodelani in posledično udobni za uporabnika imajo namreč še vedno veliko pomanjkljivost: ceno. Ob dejstvu, da lahko soliden bencinski avtomobil kupite že za 10.000 evrov, so cene električnih očarljivcev, ki se gibljejo okoli 30.000 evrov videti pošteno zasoljene. Toda špekulanti domnevajo, da ta razlika ne bo več dolgo delovala v prid ‘dizlom’ in ‘bencinarjem’. Ob vedno manjših zalogah nafte bo cena goriv namreč tako narasla, da se bo uporabnikom na dolgi rok bolj splačal nekoliko večni začetni vložek v prid ogromnega kasnejšega prihranka.

Mitsubishi Evo XI hibridni dizel

Ko je Mitsubishi ukinil serijo njegovih avtomobilov Evo (Mitsubishi Lancer Evolution), je na Japonskem ostalo nemalo žalostnih oboževalcev tega avtomobila. Zaradi velikega povpraševanja, je sedaj prišla na dan novica, da je v razvoju nov model omenjenag avtomobila, ki združuje moč dizelskega in električnega motorja.
Predsednik podjetja je za javnost povedal, da bo Mitsubishi Evo XI avto nove generacije hibridov, ki bo v kombinaciji z električnim motorjem uporabljal dizelsko gorivo. Do sedaj so osebne avtomobile na hibridne pogone večinoma proizvajali z bencinskimi motorji, sedaj pa se pojavlja vse več novic o novih, varčnejših hibridnih pogonih.

Mitsubishi Evo XI naj bi bil za prodajo pripravljen v roku treh let, hitrost od 0 do 100 km/h pa naj bi ob zelo zmanjšanih emisijah dosegel v 5 sekundah. Mitsubishi si je torej zadal cilj razviti športni hibridni avtomobil z nizko porabo in čim manjšimi emisijami.

Evo XI naj bi tudi dobil čisto svoj S-AWC sistem (Super All Wheel Control), ki za optimalno delovanje in kontrolo vozila povezuje zaviranje, oprijem in vodenje avtomobila v eno enoto. Več o novem dizelskem špotnem hibridu pa bomo izvedeli, ko se bo razvoj avtomobila dejansko začel.

Modeli električnih avtomobilov

Električni avtomobil je najbolj ‘vroča žemljica’ v avtomobilski industriji ta hip. Nič čudnega torej, da so se tega izziva lotile praktično vse znane firme, med drugim Ford, BMW, Renault-Nissan, Suzuki, Honda, Toyota, GM, Daimler in Opel. Prav Opel je poskrbel za revolucionarno novost na področju električnih avtomobilov. Oplova ampera je postala prvi vsestransko mobilen evropski električni avtomobil. Z ampero se brez polnjenja lahko vozimo od 40 do 80 kilometrov. Ampera porabi manj kot 1,6 litra goriva na 100 kilometrov, njen izpust CO2 pa je nižji od 40 g CO2/km. Mitsubishi i-MiEV je zasnovan kot majhen avtomobil, polniti pa ga je mogoče na dva načina: na gospodinjski način, ki sprejema povezavo z gospodinjskim tokom (220/240voltov) in katerega polnjenje traja okoli sedem ur, ter na hitri način, ki v pol ure zagotovi do 80-odstotno ponovno polnjenje akumulatorjev.
Električni avtomobili žanjejo tudi pohvale prej skeptične stroke. Nissan leaf je strokovnjake tako navdušil, da so mu podelili naslov evropski avto leta za leto 2011. Električni avtomobili počasi preplavljajo tržišče, a da bodo preplavili tudi ceste, bo moralo preteči še nekaj vode. Vedno bolj dodelani in posledično udobni za uporabnika imajo namreč še vedno veliko pomanjkljivost: ceno. Ob dejstvu, da lahko soliden bencinski avtomobil kupite že za 10.000 evrov, so cene električnih očarljivcev, ki se gibljejo okoli 30.000 evrov videti pošteno zasoljene. Toda špekulanti domnevajo, da ta razlika ne bo več dolgo delovala v prid ‘dizlom’ in ‘bencinarjem’. Ob vedno manjših zalogah nafte bo cena goriv namreč tako narasla, da se bo uporabnikom na dolgi rok bolj splačal nekoliko večni začetni vložek v prid ogromnega kasnejšega prihranka.

Nissan Leaf dobil 5 zvezdic na varnostnem testu

Nissan Leaf je relativno mlad model avtomobila, dokaj mlada pa je tudi tehnologija električnih avtomobilov, ki se počasi uveljavljajo v svetu vozil na fosilna goriva. Razumljivo pa je, da kupci, ki se odločajo za nakup električnega vozila zahtevajo enako kvaliteto materijalov in enako mero varnosti, kot so jo imeli pri svojemu staremu avtomobilu.

Letos objavljeni varnostni testi so pokazali, da sta Nissan Leaf in pa Chevrolet Volt brez težav prestala vse IIHS teste z izredno dobrimi rezultati, na velikem avtomobilskem sejmu v Detroitu pa so je Volvo predstavil tudi ‘crash test’ svojega električnega prvaka Volvo C30 v živo, da bi pokazali, da električni avtomobili niso nič manj varni kot klasični.

Tokrat pa je Nissan Leaf dobil tudi 5 zvezdic na testu za prometne nesreče organizacije NHTSA (Highway Transportation Safety Administration), ki je tokrat prvič testirala tudi električne avtomobile. Rezultati tega testa so dosegli najvišje ocene za varnost voznika in sovoznika, za čelno in bočno trčenje vozila in pa pri prevračanju vozila.

Kia Naimo – prihodnost je v enostavnosti

Naimo, ki v Korejskem jeziku pomeni “kvadrat”, je novi koncept električnega avtomobila, ki ga je Kia predstavila na avtomobilskem šovo v Seulu.

Električni avtomobil Kia Naimo združuje sodobne tehnološke inovacije s tradicionalno korejsko dediščino. Kljub enostavni obliki avtomobil poudarjajo številni detajli kot so nesimetrične oblike, žarometi kvadratne oblike z LED žarnicami, namesto brisalcev vetrobransko steklo očistimo s curkom zraka …

Namesto stranskih ogledal ima Kia Naimo vgrajene kamere, s pomočjo katerih opazujemo kaj se dogaja okoli avtomobila. V notranjosti so uporabljeni naravni materijali, kot na primer hrastov les. Vse naprave avtomobila so med seboj popolnoma povezane, tako da je upravljanje in pridobivanje raznovrstnih infomacij kar se da enostavno in hitro.

Naimo naj bi poganjal električni motor z največjo zmogljivostjo 109 KM in navorom 280 Nm, kar zagotavlja najvišjo hitrost 150 km/h. Energija se shranjuje v 27 kWh litij-ionskih baterijah, ki se nahajajo na dnu avtomobila, njihova kapaciteta pa bo omogočala, da z enim polnjenjem prevozite približno 200 kilometrov. Pri hitrem polnjenju se baterije napolnijo do 80 % v 25 minutah, pri normalnem načinu pa v petih urah in pol.

Peugeot iOn električni avtomobil

Kot kaže, tudi v Slovenijo počasi prihajajo električni avtomobili. Eden od teh je tudi Peugeot iOn, ki naj bi na slovenski trg prišel spomladi.
Peugeot bo svoj električni avtomobil iOn ponudil širšemu krogu zasebnih in poklicnih kupcev ter javnih zavodov, saj se zavzemajo za trajnosten način življenja ter večjo mobilnost v urbanih področjih. Na rezultate, kako se bo Peugeot iOn odrezal v praksi, pa bomo morali še malo počakati.

Polnjenje litij-ionskih baterij avtomobila Peugeot iOn, ki se nahajajo na dnu vozila pod sedeži potnikov, lahko poteka prek vtičnice, pri čemer se baterije polnijo šest ur, ali prek posebnih polnilnih postaj, ki jih v Sloveniji še ni. Pri polnjenju preko polnilne postaje se baterije električnega avtomobila Peugeot iOn lahko napolnijo do 50 % baterije 15 minutah, v približno 30 minutah pa se bodo napolnile tja do 80 %.

S Peugeot iOn-om bo mogoče naenkrat prevoziti 150 km, vendar če upoštevamo, da 90 % ljudi vsakodnevno prevozi manj kot 60 km, je to zadovoljiva številka.

Zelene pobude za pametno Ljubljano

V mestih danes živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva. Mesta ustvarijo kar 80 odstotkov vseh emisij CO2 in so v vseh pogledih pomemben dejavnik klimatskih sprememb – tako v njihovem povzročanju kot tudi v boju z njimi. Raziskave, ki jih je Siemens izvedel v različnih mestih po Evropi in ZDA, kažejo, da le majhen del okoljskih ciljev lahko dosežemo zgolj z ukrepi mestnih oblasti. Pomembno je, kako živimo, ravnamo in se odločamo prebivalci mest in organizacije, ki v njih poslujejo.

To je bil ključen razlog, da je v Ljubljani zaživel projekt Ljubljana, pametno mesto. Njegov namen je pod enim imenom povezati vse okoljske pobude mesta Ljubljane, jih sporočati prebivalcem na prijazen in poljuden način, ter nevsiljivo, predvsem z lastnim zgledom osveščati meščane o okoljskih posledicah vsakdanjih dejanj.

V sklopu projekta, ki je del mednarodne Siemensove pobude Smart Cities (podobni projekti potekajo še v 12 drugih državah po Evropi in svetu), sta najprej zaživeli spletna stran www.ljubljanapametnomesto.si in stran na Facebooku.  Ste vedeli, da so bile pred kratkim zamenjane vse azbestne strehe na ljubljanskih šolah in vrtcih? Koliko ljubljanskih gospodinjstev vso svojo elektriko že dobiva s pomočjo energije sonca? In za koliko so se zmanjšale emisije CO2 iz TE-TOL zaradi uporabe novih tehnologij in kakovostnejšega premoga? V Okoljski izkaznici lahko dobite te in še mnoge druge informacije.

Za najbolj okoljsko radovedne in ozaveščene bo zanimiva nagradna igra Moje virtualno drevo. Zanimiv okoljski kviz, ki nam pove, kakšne učinke povzročamo z vsakodnevnimi ravnanji, vsak teden tri izžrebance nagradi s simpatičnimi, okoljsko obarvanimi nagradami: narejene so iz okolju prijaznih materialov, v Sloveniji in po okolju prijaznih postopkih.

V sklopu projekta je Siemensova ekipa strokovnjakov za tehnično opremo objektov naredila tudi pregled energetskih prihrankov v dveh ljubljanskih osnovnih šolah.

Analiza je pokazala, da imajo javni zavodi še precej rezerve pri svojih izdatkih za energijo in da bi lahko v omenjenih objektih prihranki za energijo znašali vsaj 30.000 EUR letno, investicija v potrebno opremo, s katero bi prihranke dosegli, pa bi se povrnila prej kot v petih letih. Z energetsko prenovo obeh šol bi se zmanjšale tudi emisije CO2, in sicer vsaj za 166 ton letno.

Siemens je sicer vodilni svetovni ponudnik zelenih tehnologij. S svojimi izdelki in rešitvami, instaliranimi pri kupcih po vsem svetu, je samo v letu 2009 prispeval k zmanjšanju emisij CO2 za 210 milijonov ton. Sodeluje tudi v razvojnih projektih na področju električne mobilnosti ter inteligentnih električnih omrežij in obnovljivih virov energije.

oglasno sporočilo

Naprej »