Ali japonski grozi tudi huda ekološka katastrofa?

Kot da ni dovolj, da je Japonska doživela potres in cunami, kar je povzročilo med drugim tudi ogromno naplavljenih odpadkov, ki so raztreščeni po mestih in vodah, ji grozi tudi tudi jedrska eksplozija, kar bi pustilo ogromen pečat na okolju na Japonskem kot tudi drugod, kamor bi lahko veter odnesel radioaktivne snovi.

V jedrski elektrarni Fukušima je stanje vse bolj kritično, saj so se pojavile težave tudi v tretjem reaktorju. Hladilni sistemi izgubljao moč, saj prihaja do pregrevanja jeder, to pa lahko pripelje do eksplozije in uhajanja radioaktivni snovi.

Delavci bodo poskusili reaktorje hladiti z morsko vodo in zmanjšati tlak v reaktorjih. Eksplodiral naj bi tudi betonski pokrov v tretjem reaktorju, exksplozija pa je odjeknila že v soboto tudi v prvem reaktorju.

Oblasti sicer zagotavljajo, da povečano sevanje okoli zgradbe zaenkrat še ni nevarno za ljudi, preventivno pa so evakuirali prebivalce v radiju 20 km od nuklearne tovarne.

Indija bo dobila prvo elektrarno na plimovanje

Londonska korporacija Atlantis Resources je podpisala pogodbo z Indijskim elektro distributerjem Gujarat Power za izgradnjo prve elektrarne v Indiji, ki jo bo poganjalo plimovanje.
Kapaciteta elektrarne bo v prvi fazi, ki naj bi bila končana do leta 2013 znašala 50MW, potem pa jo bodo nadradili do kapacitete 250MW. Celotna elektrarna bo Indijo stala približno 165 milijonov dolarjev.

Uvod v izkoriščanje sončne energije

Naučite se osnov izkoriščanja sončne energije, sončnih celic, inverterjev, montažerjev, izbire lokacije, financiranja ter še mnogo več. Izkoristite sončno energijo!
V tem kratkem vodiču boste lahko odkrili možnosti, ki se vam ponujajo pri vgradnji solarnih celic. Najprej pa se osredotočimo na osnovne pojme v zvezi s solarno energijo.

FV (PV): angl. Photovoltaic – Fotovoltaika

FV kolektor: oz. sončni kolektor pretvarja sončno energijo direktno v enosmerno energijo. Kolektor je na voljo v različnih velikostih in napetostih. Najbolj pogoste različice kolektorjev pa so po navadi 200W in velike približno 4 kvadratne metre.

FV razporeditev: pomeni število kolektorjev, ki so povezani v omrežje. Za primerjavo: pet (5) 200W FV kolektorjev lahko proizvede napetost v velikosti 1000W. Tipična napetost pa je od 2000 do 5000W.

Inverter: Pretvori energijo pridobljeno preko sončnega kolektorja v električno energijo, ki se uporablja v gospodinjstvih. 300W inverter bo proizvedel 3000W električne energije. Standardne velikosti inverterjev pa segajo od 2000W do 7000W.

Mrežni sistem: je električni sistem, sestavljen iz strehe oz. ravne površine, na kateri so FV kolektorji ter inverter. Ti so povezani električnim z omrežjem, energija, proizvedena v FV razporeditvi gre direktno v gospodinjstvo, ostala energija pa se shranjuje v omrežju.

Kilovatna ura (kwh): En kilovat (1000W) na 1 uro = 1 kilovatna ura. Po navadi elektrarne zaračunajo število kilovatnih ur, ki jih mesečno porabi gospodinjstvo.

Dnevna potreba po energiji: Razporeditev vaših FV celic lahko proizvede večino energije, ki jo vaš dom potrebuje. Na vašen računu za elektriko lahko preverite, koliko energije porabi vaše gospodinjstvo na dan. Dobro pa je tudi, da pokličete v podjetje, ki vam izdaja mesečni račun za elektriko in se pozanimate, kakšna je njihova poltika glede alternativnih virov energije (na kakšen način lahko priklopite vaše kolektorje v omrežje). Torej, ko boste imeli te podatke, boste lahko izračunali, koliko kolektorjev potrebujete in kakšne velikosti morajo biti.

Prostor brez sence: FV kolektorji potrebujejo direktno sončno svetlobo, da lahko proizvedejo energijo. Kolektorje pri delovanju zmoti že malo sence, saj lahko proizvodnja energije drastično pade. Zato je potrebno kolektorje namestiti tja, kjer bodo lahko ti dobili direktno sončno svetlobo med 10. in 13. uro, saj ima takrat sonce največjo moč.

Proračun projekta: Zavedati se morate, da sončni kolektorji niso poceni stvar, zato se je vedno dobro prej pozanimati pri izvajalcih koliko bi vas takšen projekt prišel. Vendar pa je res, da takšna naložba ni kratkotrajna, temveč dolgotrajna. To pomeni, da glede na dolgi rok takšna naložba pomeni dobiček in ne izgubo, saj boste ogromno prihranili na računih za elektriko oz. energijo.

Koliko dobička vam bo takšen sistem prinesel skozi čas si lahko tudi že vnaprej preprosto izračunate:

Če veste vašo povprečno porabo kwh/da oz. koliko kilovatnih ur na dan bi radi proizvedli z vašo “domačo elektrarno“ lahko to storite na naslednji način:

Poraba vašega gospodinjstva v kilovatih (kw) = (kwh/dan) / 5ur (takrat, ko je sonce najbolj močno – sončne ure) x 1.43 (povprečna izguba energije)

1. Deljite povprečno kwh/dan z številom sončnih ur
2. Množite 1.43 – ta številka pomeni izgubo energije, kar po navadi povzroči trenje, vročina ter drugo.

Primer: Kolikšno velikost FV sistema moram imeti, da bom proizvedel 20kwh/dan?

20kwh/5h = 4kw
4kw x 1.43 = 5.7kw

5.7kw = velikost sistema, ki bo proizvedel 20kwh/dan (predvidevamo, da je pri tem bilo upoštevanih 5 sončnih ur na dan).

Torej, sedaj ko ste dobili ta rezultat, lahko pokličete proizvajalce sončnih kolektorjev in se pozanimate, koliko stane ena enota in koliko bi vas taorej prišel okvirno celoten projekt.

HE Moste – okolju prijaznejša energija

Edinemu večjemu objektu za proizvodnjo električne energije na Gorenjskem, Hidroelektrarni Moste, katere obratovanje je bilo zadnja leta ogroženo zaradi pritiska premikajočih se zemeljskih plasti na steno podzemne strojnice, je z obnovo podaljšana življenjska doba. Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so z 16,8 milijonsko investicijo zagotovile proizvodnjo dragocene vršne energije iz obnovljivih virov v obdobju, potrebnem za izgradnjo nove elektrarne na varnejši lokaciji. V okviru obnove pa načrtujejo tudi čiščenje strupenih usedlin izpred pregrade akumulacijskega jezera.

Edinemu večjemu objektu za proizvodnjo električne energije na Gorenjskem, Hidroelektrarni Moste, katere obratovanje je bilo zadnja leta ogroženo zaradi pritiska premikajočih se zemeljskih plasti na steno podzemne strojnice, je z obnovo podaljšana življenjska doba. Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so z 16,8 milijonsko investicijo zagotovile proizvodnjo dragocene vršne energije iz obnovljivih virov v obdobju, potrebnem za izgradnjo nove elektrarne na varnejši lokaciji. V okviru obnove pa načrtujejo tudi čiščenje strupenih usedlin izpred pregrade akumulacijskega jezera.
Hidroelektrarna Moste, zgrajena leta 1952 v povojni Jugoslaviji kot prva elektrarna na reki Savi, je še danes edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji. Njena ključna prednost je, da lahko obratuje po potrebi porabnikov in pripomore k brezhibnemu delovanju Slovenskega elektroenergetskega sistema v času največje porabe električne energije. Kot edini večji proizvodni elektroenergetski objekt na Gorenjskem, je pomemben vir za napajanje porabnikov z električno energijo iz obnovljivega vira.

Obstoječo podzemno strojnico elektrarne obremenjuje premikanje zemeljskih plasti, zato Savske elektrarne Ljubljana (SEL) dolgoročno razmišljajo o preselitvi HE na novo lokacijo. Da bi v obdobju, potrebnem za preselitev, zagotovili zanesljivo in kakovostno proizvodnjo, so celotno opremo, ki ji je začelo teči že tretje amortizacijsko obdobje, nadomestili z novo. Pri obnovi so SEL uporabile znanje in operativne sposobnosti svojih strokovnjakov. S 16,8 milijonsko investicijo so v 1. fazi obnove od leta 2008 do leta 2010 obnovili celotno elektro-strojno opremo in iz tri agregatne elektrarne prešli na dvo agregatno. Večji del stroškov je predstavljalo vlaganje v novi turbini, generatorje in energetske transformatorje. Na mestu opuščenega tretjega agregata so izvedli ojačitve strojnice z armiranobetonsko konstrukcijo in na ta način ublažili pritiske, ki jih povzroča plaz na stavbo strojnice. Skupna navidezna moč dveh novih agregatov, 18 MVA, je sicer za spoznanje manjša, kot pred obnovo (22,5 MVA), letna proizvodnja pa bo kljub temu, zaradi vgrajene nove sodobne opreme, ostala enaka kot pred obnovo (59 milijonov kWh).

Novo vgrajena oprema in tehnologija obnovljene HE Moste poleg proizvodnje kakovostne električne energije zagotavlja tudi večjo okoljsko sprejemljivost. Posebni čistilni filtri, ki iz vode uspešno odstranijo vse nečistoče, omogočajo, da se odpadna tehnološka voda iz elektrarne v reko Savo vrača čista.

Naslednji korak, ki ga Savske elektrarne načrtujejo v okviru obnove, je zahteven okoljski projekt. Gre za dodelavo zapornic talnega izpusta pregrade in čiščenje kontaminiranih usedlin pred talnim izpustom v pregradi akumulacijskega jezera. Usedline zaradi potencialne nevarnosti spiranja naprej po strugi Save onemogočajo odpiranje talnega izpusta, pomembnega varovalnega ukrepa za razbremenitev pregrade akumulacijskega jezera v primeru visokih voda. Savske elektrarne nameravajo v okviru izvajanja projekta obnove odstraniti okoli 8.000 m3 mulja pred talnim izpustom moščanske pregrade in jih kontrolirano odložiti ob rob akumulacije, v posebej formirana manjša jezerca, kjer se bodo škodljivi trdni delci usedli na dno, voda pa se bo skozi več kaskadnih jezerc po naravni poti očistila in odtekala nazaj v akumulacijo. Savske elektrarne Ljubljana so uspele vključiti v projekt sanacije usedlin tudi občino Jesenice in železarno Acroni. SEL imajo pomembno vlogo pri oskrbi in čiščenju vodotoka Save in njenih brežin, z uravnavanjem pretokov pa prispevajo k poplavni varnosti v primeru velikih povodni.

Obnova je del dolgoročnega projekta sanacije in doinštalacije HE Moste. Uresničitev te vizije predstavlja izgradnja nove elektrarne, 2 km pod obstoječo. Z njo ne bo zagotovljena samo dolgoročna zanesljiva proizvodnja, temveč bo zaradi dodatno pridobljenega padca terena in povečanih pretokov bistveno povečana tudi njena moč. Z doinštalacijo iz obstoječih 13 MW na 48 MW pa se bo proizvodnja iz 59 milijonov kWh na 99 milijonov kWh dragocene vršne energije tako rekoč podvojila.

Z okoljskega vidika zahteva doinštalirana elektrarna tudi izvedbo posebnega izravnalnega bazena za lovljenje njenih obratovalnih valov. Projekt predvideva izgradnjo le-tega v sonaravni obliki jezera, z urejeno okolico za športno rekreacijske aktivnosti. Izravnalno jezero bo okolje varovalo pred obratovalnimi valovi elektrarne in preprečilo nadaljnjo erozijo bregov struge Save, kot jo poznamo danes. Posebni varovalni nasipi njegovih brežin pa bodo trajno zaščitili tudi biotope, ki so trenutno zaščiteni le deklarativno.

SEL v duhu Modrega sožitja uspešno usklajujejo energetski in okoljski vidik projekta razvoja HE Moste. Pristopajo mu z visokimi standardi in družbeno odgovornim ravnanjem, ki se odraža v sodelovanju z občinskimi upravami, lokalnim gospodarstvom in prizadevanjih po sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Svečana otvoritev prenovljene HE Moste je bila 4.10.2010 ob 15.00,  na kateri sta sodelovala ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić in minister za okolje in prostor prof. dr. Roko Žarnić.

Sladkor ustvarja elektriko

Vlakna, ki jih vsebuje odpadni sladkorni trs, ko iz njega že pridobijo sladkorni sok, po uporabi sežigajo in s tem pridobivajo električno energijo.

Ko se odpadni trs posuši, ga sežgejo v posebnih kotlih, kjer se ustvari vodna para, s pomočjo katere potem pridobivajo elektriko. Emisije, ki pri tem nastanejo pa so manjše kot pri fosilnih gorivih.

Na Floridi na primer pridelovalec sladkorja Florida Crystals v svojo elektrarni na biomaso s pomočjo odpadnega sladkornega trsa (in odpadnega lesa izven sezone trsa) napaja svojo tovarno in še 60.000 domov.

Razlog, da sladkorni trs lahko uporabljajo za pridobivanje energije je, da je zelo učinkovit pri pretvarjanju sončne svetlobe v energijo.

Trenutno take elektrarne proizvajajo okoli 3 % električne energije v državah, kjer je razvita proizvodnja sladkornega trsa (Brazilija, Florida, Kenija …), do leta 2020 pa bi lahko številka narasla na 15 %.

Brazilija trenutno na ta način proizvede 40 megawatov, Kenija pa že 38 MW. Za primer: 1 MW električne energije lahko napaja 400 do 900 domov, odvisno od lokacije in porabe.

Švedska že uporablja več biogoriva kot nafte

Ali postaja Evropa vedno bolj okolju prijazna? Vedno več pozitivnih novic o obnovljivih virih energije in uporabe le-te prihaja na dan.
Veterna energija je skoraj izenačena z uporabo zemeljskega plina, biomasa pa je prehitela uporabo nafte za ogrevanje domov.

Najnovejše številke namreč kažjo, da je energija, ki jo proizvede biomasa dosegla v letu 2009 kar 115 TWh, kar predstavlja 32 % celotne porabe energije. Fosilna goriva pa so odgovorna za proizvodnjo 112 TWh energije. Pričakujejo, da bo uporaba biogoriv še narasla, uporaba fosilnih goriv pa naj bi v naslednjih nekaj letih še dodatno padla.

Elektrarne na Švedskem, ki pridobivajo energijo s pomočjo biogoriva, in so namenjene za ogrevanje hiš in stanovanj danes proizvedejo toliko energije, da lahko opravljako svojo nalogo ogrevanja, hkrati pa proizvedejo še dodatno energijo, ki jo uporabijo za električno napajanje.

Švedska si je zato zadala cilj, da bo do leta 2020 50 % države napajala obnovljiva energija, do leta 2030 pa bi naj prekinili z uvažanjem in uporabo fosilnih goriv.

Žepna elektrarna MiniPAK

Horizon Fuel Cell Technologies že nekaj časa izdelujejo zanimive napravice, kot na primer avtomobilčki za otroke na vodikov pogon. Sedaj pa so izdali verjetno še najbolj zanimivo napravico: žepno elektrarno na gorivne celice, s katero lahko napajate mobilne telefone, MP3 predvajalnike in ostale naprave.

Napravico so poimenovali MiniPAK, dobite pa jo z dvema polnilnima kartušama, ki imata shranjeno enako količino energije kot 1000 AA baterij. Napolni lahko naprave, ki zahtevajo najmanj 3W in imajo DC izhod 2.5W. V kartušah so gorivne celice im. air-breathing fuel cell in enota za shranjevanje vodika.

Kartuše, imenovane Hydrostik lahko ponovno napolnimo z polnilcem, ki uporablja vodo in elektriko, s pomočjo katerih generira in shranjuje vodik.

Na ameriškem tržišču MiniPAK trenutno stane 100 USD, kar za takšno napravo niti ni tako vsota denarja, če gledano dolgoročno.

Google znova preseneča

Tokrat z idejo plavajočega strežnika, vendar pa je bila to le prvotna ideja, katero je nadomestil gnoj. Da, prav ste prebrali – domislili so se, da bi njihove strežnike napajal obnovljivi vir enerije. In ta vir energije so našli v gnoju.

HP je v preteklosti že objavil študijo, v kateri je zapisal, da bi lahko večja podjetja kot sta Google in Microsoft sodelovala z kmetijami, saj bi lahko uporabljali goveje iztrebke za gorivo.

Študija je dokazala, da bi lahko kmetije z mlečnimi proizvodi dale svojo zemljo v najem tehničnim podjetjem v zameno za donosne naložbe v t.i. waste-to-fuel sistem, kateri bi naj zacveteli v roku dveh let.

Kmetje bi tako zgradili elektrarne na bioplin, kjer bi se kravji gnoj procesiral, metan, ki pa bi pri tem nastal, pa bi se uporabil za naraven plin ali dizel. Sami stroški takšne elektrarne so seveda visoki, zato pa se tu pokaže prava vloga teh podjetij.

Vedno večji centri strežnikov, ki jih postavjlajo v ruralnih predelih, bi se tako lahko povezali s kmetijami od katerih bi dobili obnovljivo energijo, hkrati pa bi se kmetje na uporaben način znebili odvečnega gnoja.

Povprečno bi tako lahko energija, ki bi jo pridobili od ene krave ‘poganjala’ 100W žarnico, 10.000 krav pa bi zadostovalo za 1MW strežniški center.

Naprej »