Ali veste, s čim čistite vaš dom?

Brez čistil seveda ne moremo, pred uporabo pa se je vendarle dobro pozanimati, kaj se v čistilu nahaja in tudi kakšne škodljive učinke ima lahko kemično čistilo, saj so čistila eden največjih onesnaževalcev okolja in ekosistema.

Danes na žalost večina ljudi podleže oglasom za ‘najboljša’ in ‘še boljša’ čistila proti trdovratnim madežem, le-ta pa so pogosto agresivna in škodljiva za okolje. V trgovini nato kupimo čistilo za posodo, čistilo za kopalnico, čistilo za kuhinjo, za lesene površine, pralni prašek, mehčalec … in seznam se še nadaljuje.

To pa tudi pomeni, da se ob rednem čiščenju v vseh naših prostorih sčasoma nabira vse več nevarnih snovi, za katere niti ne vemo, veliko kemikalij pa enostavno brez vesti spustimo tudi v odtoke in ne pomislimo na dolgoročne posledice takih dejanj. Zavedati pa se moramo, da nas lahko ta dejanja stanejo veliko več, kot pa nekaj umazanije. Ostankom kemikalij so v prvi vrsti najbolj izpostavljeni otroci, ki se plazijo po tleh in nosijo igrače s tal v usta in pa hišni ljubljenčki, ki se večino časa nahajajo na tleh in pogosto tudi kaj poližejo s tal. Tudi če niste pretirano ekološko ozaveščeni, vam verjetno najbližji pomenijo največ, prav tako pa tudi okolje, v katerem živite.

Oznake na kemičnih čistilnih sredstvih

Dobro je poznati tudi, ka pomenijo določeni grafični simboli in oznake, ki se nahajajo na embalaži čistil:

Eko čistila

Z nekaj dobre volje in časa, lahko eko čistila naredite kar sami, poleg tega so taka čistila navadno izredno poceni, saj boste večino sestavin našli kar v vaši kuhinji. Vse, kar potrebujete za zeleno čiščenje doma so alkoholni kis, soda bikarbona, limona in najljubše eterično olje.

Na pragu množičnega izumrtja?

Če ne bomo preprečili globalnega segrevanja, uničevanja gozdov in rušenja ekosistemov, opozarjajo strokovnjaki, se še v tem stoletju obeta izumrtje polovice živih vrst. Množično izumrtje pa bo tokrat vključilo tudi človeštvo!

»Kriza je zastrašujoča, večja od vseh, odkar smo pred 10.000 leti prišli iz votlin,« opozarja med drugim tudi mednarodno priznani ekolog Norman Myers, čeprav poskušajo finančne korporacije prikazati alarmantne podnebne spremembe za plod teorije in ne dejanskega stanja. Poglejmo torej podatke!

S povečanjem števila prebivalcev z 1,6 milijarde leta 1900 na današnjih 6,8 se je zaradi globalizacije, industrije in trgovine neznansko povečala raba premoga in nafte, s tem sproščanje CO₂, metana in drugih toplogrednih plinov.

Že zdaj izpustimo v ozračje  90 milijonov ton CO₂, strokovnjaki pa napovedujejo, da bo do leta 2025 na svetu še za eno celo Kitajsko več ljudi!

Tudi divje uničevanje gozdov dvojno vpliva na podnebno krizo. Prvič, večina ogljika v drevesih se sprosti v ozračje. Drugič, planet s tem izgublja del svoje zmogljivosti vsrkavanja CO₂, saj izsekani gozd ne more več jemati CO₂ iz zraka.

Vsako sekundo na Zemlji izsekajo slabega pol hektarja gozda, kar znese 38.000 hektarov na dan ali 13,7 milijona hektarov na leto, za površino celotne Grčije.

Ob grožnji segrevanja ozračja lahko dobijo spremembe katastrofalne razsežnosti. Pri dvigu temperature za 2,5  ̊C bi se dosedanji izvori kisika spremenili v izvore ogljika. V Kanadi in Severni Ameriki že beležijo takšne pojave …

Ukrepati moramo takoj: zasebno in kot državljani Slovenije in sveta.

Kako reševati podnebno krizo, piše nazorno Nobelov nagrajenec Al  Gore v svoji najnovejši knjigi Odločitev je naša, nadaljevanju svetovne uspešnice Neprijetna resnica. V njej natančno, podprto z izsledki številnih študij vodilnih svetovnih strokovnjakov, opisuje povzročitelje globalnega segrevanja in nove pristope za možne  izhode iz krize.

Velik poudarek v knjigi je posvečen izrabi  alternativnih virov energije in izboljšavam učinkovitosti porabe energije tako na ravni posameznika kot širše skupnosti. Namreč tudi vi lahko storite vsak dan nekaj dobrega zase in Zemljo. Že z izboljšavami učinkovitosti izrabe energije v svoji hiši ali stanovanju lahko zmanjšate količino sproščenih toplogrednih plinov. Izboljšave segajo od zamenjave oken in boljše izolacije do uporabe boljših gospodinjskih aparatov in kompaktnih fluorescentnih sijalk. Med nadaljnjimi izboljšavami so tudi strešni sončni grelniki vode in zelene strehe. Izgovora več ni. Prvi korak k reševanju je lahko že to, da preberete knjigo, ki jo je izdala Mladinska knjiga in vam je že na voljo v knjigarnah in v spletni trgovini emka.si.

Knjigo lahko naročite na spodnji povezavi:
http://www.emka.si/odlocitev-je-nasa/PR/127116,553

oglasno sporočilo

Pesticidi v naši hrani

Pesticidi so snovi, ki jih v agrikulturi uporabljajo za zatiranje “škodljivcev”, rastlinskih bolezni, raznih vrst plevelov, njihova uporaba pa sega tudi na druga področja, kot je gradbeništvo, gozdarstvo, lesarstvo, ogrožajo pa celoten ekološki sistem, tudi človeka.

So strupeni za vse žive organizme, kar pove že njihovo drugo ime: biocidi – ubijalci življenja. “Njihova uporaba je nevarna za uporabnike same, okolje in uporabnike hrane, do potrošnika pridejo pridejo po oralni poti, zato sta želodčni rak in rak na črevesju rezultat agronomskih in agrokulturnih znanstvenikov”, ugotavlja Dr. Hazardova. Pesticidi se absorbirajo skozi kožo, z dihanjem in seveda s hrano, “zaščiteno in predelano” s pesticidi. Multinacionalke na področju farmacije in kemije imajo običajno na domačih tleh prepoved prodaje in uporabe najnevarnejših pesticidov, vendar prepovedi ne prepovedujejo izvoza teh strupenih substanc, s pomočjo podkupovanja jih vendarle plasirajo na določena tržišča, največ na trgih Azije, kjer lahko evidentiramo kar 15 najbolj iskanih in hkrati najnevarnejših pesticidov:

1. Al-fostid – insekticid
2. BPMC – insekticid
3. Diazinon – insekticid
4. Endosulfan – insekticid
5. Fosfamidon – insekticid
6. Karbaril – insekticid
7. Karbofuran – insekticid
8. Malation – insekticid
9. Mankozeb – fungicid
10. Monokrotofos – insekticid
11. Oksidimetonmetil – insekticid
12. Parationmetil – insekticid
13. Paraquat – herbicid
14. 2,4 D – herbicid
15. Zn fosfid – insekticid

Moč denarja je neverjetna, kajne? Že slutite paradoks? Hrano uvažamo tudi iz teh dežel … in uporaba pesticidov bo v prihodnosti povzročila eksplozijo problemov z zdravjem. Leta 1972 je bilo v svetu evidentiranih 500.000 primerov akutnih zastrupitev, leta 1985 kar milijon, leta 1990 pa že 3.000.000, od tega pa je 220.000 ljudi za posledicami akutne zastrupitve s pesticidi umrlo. Ocene nenamernih zastrupitev s pesticidi se po svetu razlikujejo, nekatere dosegajo tudi številke 5.500.000 letno, smrtnost pa znaša 0,4 do 1,9%, je objavila WHO leta 1990. Poklicna izpostavljenost strupenim pesticidom je vzrok za 70% primerov; s samomori skupaj je cca 220.000 smrtnih žrtev na leto, 6% jih umre zaradi poklicne izpostavljenosti, zaradi zastrupitve s hrano (zaradi pesticidov) pa jih umre 3%. Seveda so številke vsako leto večje, v svetu naj bi imelo težave z zdravjem zaradi zastrupitev s pesticidi 500.000.000 ljudi.

Pa poglejmo še nekaj vrst pesticidov, ki niso “tako zelo strupeni”:

Nitrofen
uporablja se kot selektivni kontaktni herbicid za zaustavljanje rasti – odmiranje trave in pleveli na poljih; delavci so izpostavljeni njegovemu negativnemu vplivu skozi kožo in dihalne organe, na splošno pa so izpostavljeni vplivu vsi ljudje skozi presnovo hrane teh poljščin. Pri agro delavcih so evidentirali redukcijo hemoglobina in belih krvnih telesc, nenormalnosti na serum encimskem nivoju, ovira pa tudi cholinesteraso – to je encim v srčni mišici. To kemikalijo so dajali podganam in mišim in v obdobju 78 tednov so poskusne živali razvile raka na jetrih, miši pri obeh spolih, pri podganah pa le samice.

Paration
je pesticid iz organskega fosforja; z njim so opravili podobne poizkuse na miših in podganah za obdobje 80 tednov. Povzročil je razvoj raka na adrenalnih žlezah pri obeh spolih poskusnih živali.

Chlordane
je organo-klorinski pesticid, ki je bil prvič predstavljen že leta 1945; zaradi dolge obstojnosti v naravnem okolju so ga prepovedali (EPA) leta 1975, toda nekatere izpeljanke še vedno uporabljajo tudi danes kot insekticid pri zaščiti ananasa, jagod in citrusnih sadežev na Floridi. Povzroča raka na jetrih pri miših, čeprav je manj strupen kot ostali, še vedno močno stimulira centralni živčni sistem, je pa tudi mutagen.

Atrazin
je eden najbolj uporabljenih pesticidov v ZDA, reagira pa na podobno kislo okolje, kot je to v želodcu in tvori karcinogene; uporablja se kot sredstvo za kontrolo rasti plevela predvsem pri koruzi, reagira na nitrite in tvori N nitrosoatrazine, ki je rakotvoren.

Dieldrin
je neurotoksin (je strup, ki uničuje tkiva živcev), odkrit leta 1950, vseskozi uporabljen kot insekticid za “zaščito” žit na žitnih poljih, uporabljali pa so ga tudi, za kontrolo in
uničevanje mrčesa, škodljivcev in kot sredstvo za zaščito volnenih – tekstilnih izdelkov pred molji. S testiranji na poskusnih živalih so ugotovili, da pri večjih odmerkih povzroča
raka na adrenalnih žlezah, pri nižjih odmerkih pa tumorje na hipofizi in ščitnici.

Glufosinat
je herbicid, ki uniči vse zelenje, uporabljajo pa ga pri predelovanju gensko spremenjenih poljščin, koruze, pšenice, soje, saj so te gensko spremenjene poljščine odporne na njegovo delovanje; problem je v tem, da je na poskusnih živalih povzročal prirojene okvare in prezgodnje odmiranje celic v še nerazvitih možganih, živali so imele možganske okvare, rezultat tega pa so bile vedenjske motnje. Novorojenčki človeka, ki so bili izpostavljeni med nosečnostjo vplivom tega herbicida so bili rojeni z zajčjo ustnico, ranami na ledvicah, sečevodih, pri ženskah, ki so bile v stiku s tem herbicidom, je povzročil zmanjšano sposobnost za zanositev, pri že nosečih ženskah pa je povzročal tudi splave. Kmetom v Kanadi in ZDA, ki so uporabljali ta herbicid, so se rojevali otroci s prirojenimi okvarami, toda … očitno je pomemben le denar …

Amitraz
uporabljajo za zaščito hrušk v zveznih državah Utah, Oregon, Washington, New York in Michigan proti listnim ušem. S poskusi so dokazali, da lahko povzroča tumorje na laboratorijskih živalih in da lahko predstavlja “majhno tveganje za razvoj raka pri ljudeh”. Pesticid uporabljajo še naprej, navkljub dejstvu, da je to izredno strupen in da so celo zelo nizki odmerki strupeni.

Rakotvorne snovi v okolju

Do zdaj poznamo več kot 2.000.000 kemičnih sestavin in vsako leto izdela kemična industrija novih 1000 samo v Združenih državah, o teh novih kemikalijah pa vemo malo o morebitnih posledicah za zdravje živali in ljudi, pa vendar jih začno takoj tržiti, nesporno dejstvo pa je, da kemični onesnaževalci našega okolja, kar te kemikalije vsekakor so, postajajo odločilne za zdravje živih bitij, tudi človeka. Pomembno je poudariti, da je rak bolezen celega organizma; mnogo mutagenih agensov, ki so odgovorni za celične mutacije so tudi rakotvorni, ali sposobni vzpostaviti pogoje za razvoj raka, toda neposredna povezava med mutagenostjo in rakotvornostjo se začne v celici in tako se začne razvijati rak. Da pride do celične mutacije, je najprej potreben agens in seveda količina teh agensov rezultira v celični mutaciji, ki v nadaljevanju vodi v razvoj raka.

Na osnovi tega ločimo 3 korake v razvoju raka:

1. Začetek (iniciacija), ali prva sprememba,
2. Napredovanje iz mirujočega stanja v vidljivo stanje,
3. Progresivno stanje, ki vodi le v eno smer …

Če želimo razumeti potek neoplazmične transformacije v obliki medsebojnega vpliva

v celici sami na DNA, RNA, beljakovine, lahko zapišemo, da se prva sprememba, imenovana Začetek pojavi na osnovi posledic v DNA, da tako druga (Napredovanje) kot tretja stopnja (Progresivno stanje) izražata neprestane spremembe v celici, saj se je DNA začela replicirati.

Vse normalne celice imajo omejeno življenjsko dobo, delijo se na dve konstantni stopnji, nato se dve hčerinski celici delita na 4, vendar istočasno z reprodukcijo – delitvijo celic poteka tudi odmiranje in uravnoteženost je tako vzpostavljena; vse to za rakave celice ne velja, nimajo omejene življenjske dobe, niti ne odmirajo v enakih proporcih, kot se razvijajo ali reproducirajo. Nekontroliran razvoj in rast rakavih celic povzroča večanje volumna in nezadržno širjenje v tkiva drugih organov. In ko enkrat nepravilne, čezmerne rasti rakavih celic v tkivu dosežejo stopnjo progresivnega stanja, ostanejo takšne celice rakave za vedno, toda pred to stopnjo lahko dosežemo obraten proces, rast lahko zaustavimo, oziroma reverziramo. Ta prva stopnja imenovana tudi Začetek ali mutageneza ne vodi nujno v rakavo stanje, če razvijemo stanje do druge stopnje, torej Napredovanja iz mirujočega stanja v vidljivo, in pravilno ukrepamo, tretja stopnja sploh ne bo dosežena, kar pomeni: če sprememba v DNA celice še ni postala trajna, se bo stanje reverziralo, oziroma bo celica začela delovati normalno – seveda le pod pogojem, da so vzroki, ki dražijo in zastrupljajo celico v celoti odpravljeni!

Sredstva, ki povzročajo raka izvirajo iz našega okolja

strokovnjaki so si edini, da večino pojavov razvoja raka na ljudeh povzroči onesnaženost okolja s kemičnimi sredstvi, ki jih je “pridelal” ravno človek. Odstotek je visok, sega od 60 do 90% primerov, in prav to je zaskrbljujoče. Razvoj raka zaradi kemičnih substanc poteka skozi dve stopnji (prva in druga združeni), kot je to opisano že zgoraj in zelo dober primer takšnega razvoja povezava ricinusovega olja in policikličnih hidrokarbonov in raka kože; ricinusovo olje samo redkokdaj povzroči raka na koži, tod če se temu pridruži že čisto nizek odmerek policikličnih hidrokarbonov, se je razvil rak na koži poskusnih živalih. Enak rezultat je bil dosežen pri poskusu najprej s policikličnimi hidrokarboni, ko so dodali majhen odmerek ricinusovega olja, so poskusne živali razvile rak na koži. Policiklični hidrokarbonati delujejo kot inhibitorji (oksidacijski katalizatorji) in sprožijo proces razvoja raka, če pridejo v stik z ricinusovim oljem.

Onesnaženost ozračja

je eden ključnih problemov, ki negativno vplivajo na zdravje vseh žvivh bitij in rastlin. Onesnažnost, izpuščena v ozračje se s pomočjo gibanja atmosfere širi na večja področja in strokovnjaki so si edini, da je onesnaženost ozračja glavni vzrok za tri glavne skupine bolezni, ki vse povzročajo obolelost in smrt pri ljudeh; gre za respiratorne bolezni, bolezni srca in raka. Raziskave so pokazale da je življenje za ljudi nevarno tudi, če živijo kakšnih 100 do 150 km oddaljeni od vira onesnaževanja. Si predstavljate te kratke razdalje samo v Sloveniji? Do tega pojava pride zaradi gibanja onesnaževalcev v atmosferi, ki je pospremljeno s kemičnimi reakcijami zaradi sončnih žarkov še v bolj strupene oblike onesnaževalcev, kot so to na primer foto-kemični oksidanti, ki zastrupljajo dihalne poti, torej grlo, sapnik, pljuča; žveplovi oksidi povzročajo astmo, pljučne in srčne bolezni in raka. Ogljikov monoksid je izredno škodljiv osebam, ki so že razvile pljučne bolezni, anemijo ali cerebralno – vaskularno bolezen (bolezen ožilja v možganih). Foto-kemični oksidanti povzročajo torej draženje dihalnih poti ali celo spremembe pljučnih funkcij, medtem ko dušikovi oksidi v nižjih koncentracijah povzročajo akutni bronhitis v večjih koncentracijah pa so smrtonosni.

Število smrti zaradi bronhitisa je podvojeno v urbanih okoljih – mesta, v primerjavi s podeželjem. Leta 1958 je bilo v ZDA stopnja smrti zaradi pljučnega raka 1,56 krat višja v urbanih naseljih, kot na podeželju, medtem ko rak na želodcu varira, glede na kajenje tobačnih izdelkov, medtem ko je smrtnost več kot 2 krat višja v urbanih, naseljenih področjih z veliko onesnaženostjo, kot na podeželju, z manjšo onesnaženostjo ozračja. Smrtni primeri zaradi vseh vrst raka je vsaj 25% višja na urbanih področjih z visoko onesnaženostjo zraka, cigaretni dim in izpušni plini avtomobilov, tovornjakov so glavni problem onesnaženosti ozračja, sestavljeni pa so iz plinov, tekočih in pa trdnih aerosolov in so glavni vzrok raka na dihalnih organih. Izgorevanje fosilnih goriv predstavlja velik problem onesnaženja ozračja zlasti v večjih mestih, njihove sestavine pa predstavljajo spojine kadmija, srebra, cinka, kositra, antimona. Strokovnjaki cenjujejo, da bi teh 25 % smrti zaradi raka na dihalih lahko bilo odpravljenih z vsaj 50% zmanjšanjem onesnaženosti ozračja. In kako je s tem pri nas? Našo vlado skrbi predvsem privatizacija in s tem onesposobitev edinega prevoznika, ki bi zmogel zagotoviti znatno izboljšanje onesnaženosti okolja z izpuhi, samo Železnica bi imela to moč, toda naše predvsem pridobitniško naravnane vlade okolje žal “toliko ne zanima … ” zato ne subvencionira železniškega prometa, ko to počno vlade drugih držav EU.

Voda

ki priteče iz pip v naših hišah, stanovanjih bi lahko bila eden glavnih virov rakotovrnih agensov, ki smo jim izpostavljeni. Gre seveda za tisoče organskih kemikalij, ki dospejo v stik z vodo iz industrijskih odplak, od uporabe kemikalij, ki jih uporabljajo v agro-kulturi in neurejenih kanalizacij in greznic. Kvaliteta vode je zelo slaba v večjih urbanih področjih, nekontaminirane vode pa tako rekoč ni več, razen morda tiste, ki doteka iz bližnjih gorskih rezervoarjev, toda tudi pri tej se pojavlja problem prisotnosti klora, ki je v kombinaciji z organskimi snovmi v vodi sami tvori VOC-je (volatilne organske sestavine) in trihalometane, ki povečujejo tveganje za razvoj gastrointestinalnega raka kar od 50 do 100%, klor (klorine) je smrtonosen strup in pogosto vsebuje rakotvoren karbon-tetraklorid, ki se razvija v proizvodnji, je strupen kadar ga inhaliramo, v prebavljanju ali absorbciji skozi kožo.

Akutna zastrupitev povzroči diarejo, glavobol, poškodbe ledvic in smrt. Vir: Winter, FA.110 Fluorid v vodi iz vodovoda: povzroči od 30.000 do 50.000 smrti vsako leto (ZDA), stopnja rak je v mestih, kjer uporabljajo fluoridizacijo vode je stopnja narasla za 5%; povzroča alergije, tvori formacije prostih radikalov, ki v telesu ovirajo normalno rabo kisika, slabijo imunski sistem in povzročajo obolenja žleze ščitnice, Vir: Ibid. 18, deluje kot strup na kostne celice – razvija osteoporozo – Vir: Burton, AM, 775. In kje še najdemo fluor-id? V znamenitih zobnih pastah skoraj vseh svetovno znanih proizvajalcev – tudi naših …

Alois Kolar, Anton Komat, mnenja izražena v članku,
so mnenja avtorjev in ne uredništva

Stanje vode v Sloveniji

Danes je svetovni dan voda. Kakšna pa je ocena stanja voda v Sloveniji po določilih okvirne direktive o vodah.

Kemijsko stanje površinskih voda

Obremenjenost slovenskih voda z nevarnimi oziroma prednostnimi snovmi je majhna, saj je kar 147 vodnih teles površinskih voda (94 %) v dobrem kemijskem stanju. Slabo kemijsko stanje je zaradi preseganja vsebnosti živega srebra na vodnem telesu Sava Vrhovo–Boštanj, vodno telo Krka Soteska–Otočec in vsa vodna telesa na morju pa so v slabem kemijskem stanju zaradi presežene vsebnosti tributilkositrovih spojin (TBT). Vir onesnaženja v morju je verjetno rezultat uporabe TBT v premazih za zaščito proti obraščanju ladij v preteklih letih in mednarodnega pomorskega prometa, čeprav je raba TBT za ladijske premaze v Evropski uniji od leta
2003 prepovedana.

Ekološko stanje površinskih voda

Ciljev direktive o vodah ne dosega kar 59 ocenjevanih vodnih teles (38 %), od tega sta dve vodni telesi (1 %) razvrščeni v zelo slabo stanje, sedem (5 %) v slabo in 50 (32 %) v zmerno ekološko stanje oziroma zmeren ekološki potencial. V slabo ali zelo slabo ekološko stanje spadajo Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Meža od Črne do Dravograda, Pivka Prestranek–Postojnska jama, Sotla Dobovec–Podčetrtek, Rinža, Kobiljanski potok, Koren in Cerkniščica.

Kemijsko stanje podzemne vode

Podzemne vode so najbolj obremenjene v severovzhodnem delu Slovenije in okolici Celja. Največje breme predstavlja onesnaženje z nitrati in pesticidi. Slabo kemijsko stanje je z visoko ravnjo zaupanja določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko za Vzhodne Slovenske gorice. Za preostala vodna telesa je določeno dobro kemijsko stanje z visoko ali srednjo ravnjo zaupanja. Vsebnost nitratov se bistveno ne zmanjšuje, rezultati ne kažejo pozitivnih učinkov, ki bi bili posledica zniževanja vnosa dušika v tla oziroma vodonosnik. Upada pa vsebnost atrazina, kar kaže na pozitiven učinek prepovedi rabe atrazina.

Količinsko stanje podzemne vode

V letu 2008 je bilo v pripovršinskih vodonosnikih 21 teles podzemnih voda 1.147∙106 m3 razpoložljivih količin vode, kar pomeni 565 m3 podzemne vode na prebivalca. Odvzete količine 187∙106 m3 vode so predstavljale 16 % skupnih razpoložljivih količin podzemne vode v državi. Vodnobilančni preskus je za leto 2008 ob razmeroma nizkem skupnem deležu odvzete vode izpostavil tudi nekaj lokalnih negativnih trendov gladin podzemnih voda in razmeroma velike deleže podeljenih vodnih pravic v štirih vodnih telesih, vendar je za vse pripovršinske vodonosnike teles podzemnih voda v Sloveniji po vodnobilančnem preskusu za leto 2008 ob upoštevanju obdelovalnega obdobja 1990–2008 in napovedovalnega obdobja 2009–2015 ocenjeno dobro količinsko stanje.

Območja s posebnimi zahtevami varovanja

V Sloveniji je glavni vir pitne vode podzemna voda, iz površinskih virov se preskrbuje le približno 3 % prebivalstva. Od vodnjakov in zajetih izvirov, vključenih v monitoring kemijskega
stanja podzemne vode v letu 2008, jih 12,6 % ni izpolnjevalo standardov kakovosti za dobro kemijsko stanje. Površinski viri pitne vode glede fizikalno-kemijskih parametrov dosegajo kakovost po direktivi o pitni vodi. Kakovost kopalnih voda je večinoma skladna z zahtevami, velik del kopalnih voda na morju izpolnjuje tudi priporočene vrednosti. Pogostejše neskladnosti so ugotovljene na celinskih vodah, kjer je največ težav na kopalnih območjih Krke. Na vseh salmonidnih in ciprinidnih odsekih voda ustreza mejnim vrednostim, na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke ter na ciprinidnem odseku Nadiže pa kakovost v obdobju 2006 do 2008 ustreza tudi priporočenim vrednostim. Vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ustrezajo predpisanim merilom.

Vir: ARSO

Korale umirajo zaradi dviga temperatur

Korale, ki so preživele tsunami leta 2004 sedaj umirajo z neverjetno hitrostjo zaradi dramatičnega dviga temperatur v severnozahodnem morju Indonezije.
Temperature so se v tem predelu ocenov dvignile za kar 7*C. Ekipa znanstvenikov pa je na tem predelu odkrila tudi veliko razbarvanost, ki se zgodi takrat, ko alge, ki živijo v sožitju s koralami odmrejo. Tako je na ta način umrlo že kar 80 % omenjenih koral kar je ogromna številka.

Znanstveniki so glavnega krivca za to našli pri dvigu morske temperature, za katero pa je seveda krivo globalno segrevanje.

Seveda je zaradi takšnega nenadnega odmiranja koral ogrožena celotna biološka raznovrstnost tega predela, od katere pa so odvisni tudi prebivalci te regije.

Takšni in podobni dogodki so sedaj že skoraj prešli v dnevno rutino, saj je vse več krhkih ekosistemov ogroženih zaradi človeške ignorance. Problem pa je v tem, da so ti kraji za enkrat relativno oddaljeni od širše javnosti, zato se ne zavedamo kakšno je dejansko stanje.

NASA načrtuje Arktično misijo

NASA tokrat za spremembo načrtuje zemeljsko misijo. Skupina znanstvenikov bo pregledala razmere na Arktičnem polu in če te posledično vplivajo na oceansko kemijo ter ekosistem, ki igra ogromno vlogo pri klimatskih spremembah.

Skupina iz NASE se bo namreč odpravila na morje 15. junija iz Dutch Harborja na njeno prvo oceanografsko misijo. Potovanje je kot že omenjeno usmerjeno na opazovanje pogojev na arktičnem področju. S tem ciljem se na morje odpravlja kar 40 znanstvenikov na pet tedensko misijo z ladjo Coast Guard Cutter Healy, ki je tehnološko najbolj dovršena ledolomilka.

Ladja nudi več kot kvadratni kilometer laboratorijskih prostorov, kar je seveda nujno za takšno misijo. Znanstveniki bodo morali v teh petih tednih zbrati čim več fizičnih, kemičnih in bioloških vzorcev morja in ledu.

Izumirajo živali, ki so ključnega pomena za človeštvo

Hitrost ni vedno najboljša lastnost. Živalske vrste vedno hitreje izumirajo in za večino je krivo človeštvo. Letos je leto biološke raznolikosti in polovica tega je minila kot bi mignil.

Okoljevarstveni program združenih narodov ali UNEP je pred kratkim izdal opozorilo, da obstaja velika možnost, da bo v kratkem izumrlo še veliko drugih živalskih vrst, med katerimi so nekatere ključne za obstoj človeštva. To pa seveda pomeni uničenje večih ekosistemov zaradi kombinacije zakislejevanja morja, bolj toplih voda ter prekomernega lovenja rib.

Vedno večja populacija človeštva, zahteve po večih sredtvih, vedno manjša zaloga nafte, povečana globalizacija ter masovno izumrtje živalskih vrst definirajo obdobje, katerega lahko opišemo kot krizno oz. skrajni čas, da se zbudimo.

Zato je potrebno prisluhniti, ko nas svarijo o problemih biološkie raznolikosti, saj to danes ogroža vedno več faktorjev – invazivne vrste, pesticidi, sekaje gozdov, širjenje urbanega predela, … Nič ni danes več samoumevno, kot je bilo včasih, zato se je potrebno tega zavedati.

Mikroorganizmi se prilagajajo spremembam na zemlji

Študija skupnosti mikrobov namesto individualnih mikroorganizmov lahko pomaga znanstvenikom odgovoriti na temeljna vprašanja, kako se ekosistem odziva na klimatske spremembe ali onesnaženost.

Morski mikroorganizmi so odgovorni kroženje za 99 % svetovnih plinov ter 50 % svetovne primarne proizvodnje. Glede na ključno vlogo, ki jo imajo morski mikroorganizmi pri ohranjanju življenja, je izredno pomembno razumeti, kakšen učinek ima zakisanost morja na mikroorganizme.

Če želimo imeti torej neko realno oceno, kako skupnosti mikroorganizmov vplivajo na okolje, je potrebno upoštevati vse interakcije med mikroorganizmi znotraj nekega ekosistema. To pa ni možno doseči s pregledom sprememb v genskih spremembah individualnih mikrobnih celic, kot se je to navadno delalo.

Zato je potrebno pregledati genske ekspresije celotne skupnosti teh mikrobov. Skupina znanstvenikov je takšno metodo že uporabila v Severnem morju, kjer je opazovala populacijo mikrobov in njihov odziv na povečano kislost morja. Skupina je nato ugotovila, da skupno povečanje v genih lahko pomaga celicam, da ohranijo konstantno pH vrednost znotraj same celice pod izredno stresnimi pogoji.

Omenjena ekipa že načrtuje, da bo podoben preizkus izvedla v Arktičnem morju, saj so tam te skupnosti bolj krhke. Takšne raziskave pa lahko na koncu pripeljejo do odkritja, kako naše aktivnosti vplivajo na funkcije ekosistema. To pa je sedaj nujno, če želimo ohraniti kolikor toliko zdrav planet.

Naprej »