Kako najdemo prava eko živila?

Vse več ljudi najprej pogleda na embalažo, preden kupi izdelek, še posebej pazljivi pa smo pri živilih ekološke pridelave. Ekološko pridelana živila prepoznamo po eni izmed znakov oziroma certifikatov, ki jih navajamo spodaj.

Zeleni ekološki znak je certifikat, ki ga podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki tudi nadzoruje kmetije in proizvajalce, ki pridelujejo ali predelujejo živila po standardih, ki jih določa ta certifikat.

Biodar je registrirana blagovna znamka Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Standardi za pridobitev Biodara so strožji od državnih. Med drugim znamka Biodar jamči, da živila prihajajo s kmetije, ki je v celoti usmerjena v ekološko pridelavo.

Ekološko kmetijstvo je znak EU za ekološko pridelane izdelke in je veljaven in prepoznaven po ozemlju celotne Evrope.

Demeter je mednarodna oznaka za biodinamično pridelavo.

Tukaj lahko omenimo še znak Zelena pika, ki je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Zelena pika, za podeljevanje uporabe ima v Sloveniji družba SLOPAK d.o.o. ekskluzivno pravico, je znak, ki označuje, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela. Znak zelena pika tudi pomeni, da je proizvajalec ali pridobitelj, uvoznik ali embaler vključen v sistem SLOPAK za ravnanje z odpadno embalaže in, da svoje obveznosti v zvezi s tem redno poravnava. Obveznosti se določijo glede na material embalaže in količino embalaže, ki jo dajo na slovenski trg.

Na policah trgovin se seveda najdejo še uvoženi izdelki iz drugih držav, ki so tudi lahko označeni z različnimi znaki in certifikati. Vsekakor previdnost ni odveč, zato je najbolje, da malo pobrskane po spletu, če niste prepričani, kaj znak na vašem izdelku pomeni.

Ekoteden in ekopraznik v Ljubljani

Pridružite se nam na dogodkih tedna »Živeti dobro – živeti eko in zdravo« ter na 10. ekoprazniku v Ljubljani, ter spoznajte novosti na področju okoljsko osveščenega in zdravega življenjskega sloga. Začeli bomo v ponedeljek, 5. septembra, in zaključili z jubilejnim 10. ekopraznikom v soboto, 10. septembra. Medijski sponzor Ekotedna in Ekopraznika je tudi naš portal Bodi eko, hkrati pa bomo prisotni tudi na sami lokaciji dogajanja, zato vas vabimo, da se nam pridružite.

Program prireditev EKOTEDNA:
Dogodki Ekotedna potekajo v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani.

Ponedeljek, 5.9. od 17:00 – 18:00
Mercator Bio – lastna znamka z zagotovilom kakovosti!
Mercator je zasnoval novo linijo izdelkov pod znamko Mercator Bio, v katero so vključeni prehranski izdelki iz ekološke pridelave in predelave. Predstavili bodo štiri glavne komponente znamke (kakovost, lokalnost, cenovno ugodnost in priročnost) in pojasnili, kako jih zagotavljajo. Poleg tega bodo predstavili tudi lastnosti in prednosti celotne ponudbe zdravju prijaznih izdelkov, ki so vključeni v znamko Mercator Bio.
Predstavlja: Marjanca Planinšek, Mercator d.d.

Torek, 6.9. od 17:00 – 18:15:
Organko v vsakdanjem življenju!
Predstavitev »Organka«, posebne kompostne posode za ločevanje in kompostiranje organskih odpadkov. Primerna je za vsa gospodinjstva, šole, vrtce in podjetja, kjer se dnevno nabirajo organski odpadki. Vanjo lahko mečemo vse vrste kuhinjskih odpadkov, vključno s citrusi, jajčnimi lupinami in mesom. Poleg tega je čudovit prikaz, kako organski odpadek spremenimo v dragocen kompost in tekoče gnojilo.
Z Organkom pridobimo 3 nove izdelke: gnojilo za rože, čistilo za odtoke in osnovo za kompost I. kvalitete.
Predstavlja: Nina Perše, Plastika Skaza d.o.o.

Sreda, 7.9. od 17:00 – 20:00:
Čikca – naraven, biorazgradljiv žvečilni gumi iz tropskega deževnega gozda… in še zgodba o »biogorivih«
Deževni pragozdovi so pljuča našega planeta – vendar jih je zaradi izsekavanja vsak dan manj. Člani konzorcija Chiclero iz Mehike, izdelovalci ekoloških žvečilnih gumijev Chicza, skrbijo za to, da se deževni gozd ohranja in širi. Predstavili vam bomo zgodbo o ekološkem žvečilnem gumiju »Čikca«, ki pride iz zemlje in se vrne v zemljo, in zgodbo o biogorivih in njihovem vplivu na prehransko varnost ter na okolje in biotsko raznovrstnost po svetu, zlasti v deželah tropskega in subtropskega pasu.
Predstavlja: Nadja Janež, Jabo Papirček d.o.o. in Anamarija Slabe, ITR

Četrtek, 8.9.
- Ob 9:30 – tiskovna konferenca: »Javna predstavitev projekta »Šolski ekovrt« (za novinarje)
- Ob 12:20 – seminar »Dan šolskih ekovrtov« na OŠ Miška Kranjca (zaključena prireditev – za člane Mreže šolskih ekovrtov)

Vstop na vse dogodke je prost, prosimo pa vas za prijavo (info@itr.si ali 01.4397.460).

Ekopraznik

10. september od 9. do 15. ure: 10. EKOPRAZNIK na Pogačarjevem trgu.

Največji slovenski ekopraznik letos praznuje 10. obletnico. Znova vas vabimo na ogled novosti in spoznavanje okusnega, dišečega, naravnega, zabavnega in zdravega eko življenjskega sloga.
Ekopraznik je najbolj dosledna EKO razstavna, informativna in prodajna prireditev pri nas. Na 70 stojnicah se bodo predstavili ponudniki preverjenih, kakovostnih EKO živil, izdelkov in storitev na slovenskem trgu: ekokmetije, ponudniki ekoživil, ekokozmetike in drugih ekoizdelkov, organizacije za nadzor ekokmetijstva.

Otvoritev ob 9. uri.
Uradna otvoritev bo ob 9. uri: pozdrav organizatorjev in g. Tanje Strniša, državne sekretarke na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter drugih gostov.

Spremljevalni program:
Duo »Kušin« vas bo s svojo avtorsko glasbo zabaval med 10.00 in 11.00 ter 13.00 in 14.00 uro.
Ob 11:30 pa vas vabimo na premiero interaktivne gledališke predstave z ekološko tematiko za male in velike otroke: Putka Zdravka in zajček Sladko.
Ustvarjalne delavnice za otroke bodo potekale ves dan.

Letos smo pripravili tudi razstavo dejavnosti šolskih ekovrtov: na platoju ob cerkvi si boste lahko ogledali predstavitve šol in vrtcev, ki sodelujejo v našem projektu “Šolski ekovrt”.
Medijska pokrovitelja: Studio 12 in Sončeve pozitivke

Izvedbo prireditev so podprli:

• Mestna občina Ljubljana.
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Organizator Ekotedna in 10. ekopraznika: Inštitut za trajnostni razvoj
Soorganizator 10. Ekopraznika: Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije

Možne so spremembe programa. Aktualni program lahko spremljate na www.itr.si

Ekološke kmetije v Sloveniji

Na našo stran smo dodali rubriko Ekološke kmetije. Tukaj najdete seznam ekoloških kmetij v Sloveniji, ki ga bomo sproti dopolnjevali.

Upamo, da vam bo ta seznam ekoloških kmetij v pomoč in da boste tudi vi začeli kupovati izdelke, ki so okolju in ljudem prijaznejši.

Strožja pravila za ekološko pridelano mleko v Ameriki

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je leta 2002 izdalo pravila za ekološko pridelavo, kjer piše, da morajo krave mlekarice imeti možnost proste paše.

Vendar pa nikjer ni pisalo, da je treba te krave dejansko krmiti na paši. Zato je v tem zakonu med letoma 2002 in 2010 nastala velika luknja, za katero trdijo, da so sedaj končno odpravili, saj je Ministrstvo za kmetijstvo izdalo nova pravila in zakone.

Z junijem dalje bodo morale krave mlekarice biti na paši minimalno 120 dni v letu, pri čemer morajo dobiti vsaj 30 % hrane s paše. Manjše ekološke kmetije naj bi to začele izvajati nemudoma, medtem, ko imajo večje malce več časa, da se prilagodijo zakonu.

Pred tem novim zakonom so namreč inštituti za zdravje opozarjali, da takšno početje ni skladno s certifikati, ki naj bi jih ekološko pridelano mleko imelo. Vendar pa je novi zakon pomiril duhove … dokler proizvajalci ne najdejo spet kakšne luknje v zakonu.

V sloveniji za ekološko pridelavo mleka veljajo visoki standardi za dobrobit živali, ki ne smejo biti priklenjene na verigi in imajo v odprtem hlevu 5 m2  prostora, vsaj 180 dni na leto pa se morajo pasti na pašnikih. Ekološke krave morajo hraniti le z ekološko pridelano krmo, prepovedana je uporaba hormonov (za povečanje mlečnosti krav) ter preventivna uporaba antibiotikov in drugih zdravil.

Ali je ekološko pridelana hrana res boljša?

Če ste zagovornik ekološko pridelane prehrane ter ekološkega pridobivanja le-te, potem so vas verjetno že večkrat vprašali, zakaj je takšna hrana res boljša.

Vendar pa na to vprašanje ne morete enostavno odgovoriti z da, ko veste, da temu vprašanju sledi naslednje, ki se glasi `zakaj je temu tako?´.

Raziskave o ekološko pridelani hrani

Raziskave so pokazale, da sadje in zelenjava gojena na ekološki način vsebuje več hranljivih snovi. To pa zato, ker tako pridelana hrana raste počasneje, česar posledica je postopno nabiranje hranljivih snovi. Organska hrana zato po navadi vsebuje veliko antioksidantov, vitaminov ter fitonutrinov.

Gojiti oz. jesti ekološko pridelano hrano pa pomeni tudi manj kemikalij, saj veliki pridelovalci škropijo pridelek z raznimi sredstvi, ki pa niso nevarna le za škodljivce, ampak so nevarna vsem živim organizmom. Zato, s tem ko uživamo ne ekološko pridelano hrano, z njo uživamo tudi razne strupe, ki se nabirajo v našem telesu.

Organska hrana pa je sama po sebi tudi veliko bolj okusna. To je seveda težko dokazljivo v laboratorijih, vendar pa že enostaven preizkus z zavezanimi očmi daje očitne rezultate. Organska hrana, ker raste počasneje, razvije tudi več substanc, ki ji dajejo močnejši in boljši okus. Pa tudi samo okolje, v katerem rastejo ti pridelki je veliko boljše, saj kmetje gojijo zelenjavo na okolju prijazen način.

Torej, imate dovolj razlogov zakaj je organsko pridelana hrana boljša? Če ste vi ali vaši prijatelji še vedno skeptični, je najbolje, da se prepričate na lastne oči.

Organsko ali biodinamično kmetovanje?

Naravna kozmetika in biodinamična kozmetika sta si zelo podobni. Vendar pa je biodinamična korak pred organsko, saj je to holistična praksa, ki trdi, da je vse med seboj povezano – živali, rastline in sončni sistem.

Zato lahko biodinamične metode nudijo bolj zdrave rastline, poleg tega pa je takšen način tudi bolj zdrav za naš planet.

Glavna razlika med organskim ter biodinamičnim gojenjem je v tem, da biodinamično gojenje rastlin upošteva tudi astrologijo s tem pa skrbi tudi za boljšo kvaliteto zemlje. Ekološko kmetovanje pa na žalost kvaliteto zemlje še vedno slabi.

Biodinamično kmetovanje uporablja posebej (pred)pripravljene preparate iz mineralov in zelišč (podobno kot homeopatija). Ti dodatki naj bi skrbeli za bolj rodovitno zemljo, poleg tega pa rastlini nudili tudi na nek način boljšo oskrbo s sončno svetlobo.

Astrološki vplivi na takšno kmetovanje so verjetno znani le peščici ljudi. Rudolf Steiner, začetnik te vede, je verjel, da tako kot Luna vpliva na plimovanje, naj bi ta imela tudi nek vpliv na rastline in žetev. Zahtevnejši zvezdni koledarji kažejo različne vplive planetarnih gibanj na rastline. Na primer: Ognjič je dobro žeti zgodaj zjutraj, saj je takrat energija, katero oddajajo planeti najbol močna. Zato rastline obdržijo vse vitamine, hranila ter minerale.

Biodinamično kmetovanje tako skrbi, da so rastline polne vitaminov, kar je ugodno za nas, saj na takšen način dobimo največ, kar nam te rastline lahko nudijo. V primeru naravne kozmetike to pomeni, da dobi naša koža le najbolje, saj se skrb za kožo začne že pri pravilni skrbi za rastline.

Organska vina

Glede na to, da je v grozdju po navadi največ ostankov pesticidov, ni čudno da organska vina pridobivajo na kakovosti.

Zato na hitro preglejmo, kaj pomenijo nekateri izrazi na organskih vinih:

• 100% organsko: indicira, da je vino narejeno iz 100% organskega načina pridelave grozdja. Takšen certifikat tudi garantira, da je bilo grozdje ves čas kontrolirano, ali ustreza zahtevam 100% organske pridelave grozdja. Takšno vino lahko vsebuje le naravne sulfite v majhnih količinah.
• Organsko: nosi certifikat, da je vino pridelano iz vsaj 95% organskega grozdja, ostalih 5% pa ni rečeno, da je bilo organsko pridelanega. Prav tako pa mora imeti takšno vino naravne sulfite.
• Narejeno iz organskega grozdja ali iz organskih sestavin: takšno vino vsebuje vsaj 70% organskih sestavin. Zato lahko vsebuje umetne sulfite, vendar morajo biti prisotni v izredno majhnih količinah.
• Biodinamično: temelji na natančnem opazovanju ter poskusu naravne harmonije. Koncept je bil razvit na začetku 20. stoletja s strani avstralskega filozofa Rudolfa Steinerja. Takšno vino ne le da je 100% organsko, ampak je pridelano tudi na način, ki je nekako usklajen z naravo – pridelovalci grozdja sami proizvajajo kompost, se orientirajo glede na postavitev zvezd in planetov, na podlagi česa se kasneje odločajo kdaj je primerno kaj storiti.

Dobra novica je, da so organska vina vedno bolj dostopna; tudi cenovno. Zato je dobro vedeti, kaj je potrebno gledati, ko se odločate glede nakupa vin. Torej organska hrana , imenovana tudi ekološko pridelana hrana se vse bolj uveljavlja tudi pri nas!

Rastline za ekološko pridelavo

Zaradi same narave pridelovanja v ekološkem kmetovanju in prepovedi uporabe kemično sintetičnih pesticidov, umetnih mineralnih gnojil in razkuženega semena, je še kako pomemben kolobar oziroma vrstenje poljščin ali vrtnin na vrtu ali njivi ter sama izbira rastlin, sort. Tako se danes išče nove rastline, sorte, ki bi bile odpornejše na bolezni,škodljive, sušo, mraz, …

Pomembno je, da je rastlina ali sorta, ki jo izberemo odpornejša od ustaljenih rastlin in da doseže brez uporabe pesticidov, gnojil ter čim s manjšo porabo energije, kakovosten in količinsko primeren pridelek. Tako se v ekološkem kmetijstvu raje poslužujemo sejanja žit kot so pira, rž in opuščamo sejanje pšenice in ječmena.

Pira in rž sta prav tako krušni žiti, ki pa sta odpornejši na bolezni in škodljivce kot pa sta pšenica in ječmen. Rž in pira ravno tako bolje kot pšenica in ječmen prenašata tudi nižje temperature, kratkotrajno sušo in več padavin. Uspevata tudi na slabših, plitvih in manj rodovitnih tleh. Rž in piro lahko sejemo in nam dajo primeren pridelek tudi na višje ležečih območjih, saj uspevata tudi na 1200 m nadmorske višine.

Namesto ustaljenih solatnic v zimskem času lahko sejemo motovilec ali zimski portulak, ki sta prav tako bolj odporna na mraz, bolezni, škodljivce kot ustaljene solatnice v konvencionalnem kmetijstvu. Tako motovilec kot zimski portulak uspevata v skromnih razmerah, z malo hranil in toplote.

Navedli smo samo nekaj primerov rastlin, ki so primernejše za ekološko kmetovanje.
Imamo pa na voljo veliko starih, pozabljenih ter ponovno na novo odkritih rastlin, ki smo jih s prihodom rastlin z večjimi pridelki potisnili v pozabo. Danes, ko je potrebna večja skrb za okolje in vedno manjše obremenjevanje okolja so pa postale ponovno aktualne in zanimive. Odkrivajo se pa tudi prav nove rastline, ki se v preteklosti niso uporabljale in so šele sedaj odkrili njihovo odpornost in široko uporabnost.

Aktualno: Ekološke kmetije v Sloveniji

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.

Naprej »