Najbolj zelena občina 2011 je Ljubljana

Mestna občina Ljubljana je bila 31. januarja 2012 razglašena za »Najbolj zeleno občino leta 2011« med mestnimi občinami.

Natečaj za »Najbolj zeleno občino« je že drugo leto zapored organiziralo podjetje Fit media d.o.o. v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije. Sodelujoče občine pa z udeležbo na omenjenem natečaju izkazujejo svojo zavezo k odgovornemu ravnanju z okoljem.

Na natečaj se je v letošnjem letu odzvalo 28 občin. Finalisti po posameznih kategorijah (po abecednem vrstnem redu) so:

• Najbolj Zelena mestna občina: Ljubljana, Murska Sobota, Velenje
• Najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki: Ljubljana, Murska Sobota, Velenje
• Najbolj zelena občina nad 5000 preb.: Krško, Vojnik, Vrhnika
• Najbolj zelena občina nad 5000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Gorenja vas – Poljane, Vojnik, VrhnikaNajbolj zelena občina do 5000 preb.: Dobrna, Log Dragomer, Trzin
• Najbolj zelena občina do 5000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Borovnica, Dobrna, Log Dragomer.

Za naslov Najbolj zelene občine 2011 se je letos potegovalo 28 slovenskih občin, od tega 4 mestne občine, 14 občin v razredu nad 5000 prebivalcev in 10 občin v razredu do 5000 prebivalcev.

Foto: Dreamstime

Nova metoda kartiranja pragozdov

Znanstveniki so uporabili novo metodo, s katero so naredili posnetke strukture in biotske raznolikosti deževnega pragozda ob reki Amazonki.
Pet tisoč metrov nad Amazonko, kjer je zabeležena največja biotska raznolikost tamkajšnjega deževnega pragozda, je ekolog Greg Asner s svojo ekipo posnel kaleidoskop barv tamkajšnjega zelenja.

S pomočjo aviona z dvema motorjema Dornier 228, ki so ga poimenovali ‘Carnegie Airborne Observatory’ znanstveniki snemajo večbarvne slike krošenj perujskega pragozda. V letalu se nahaj naprava LIDAR (Light Detection and Ranging), ki odbija laserske žarke od krošenj pragozda s hitrostjo 400,000-krat na sekundo. Rezultat je izjemno natačna 3-dimenzionalna karta pragozda.

Poleg tega spektrometer, ki ga ohranjajo na temperaturi -131*C, meri biotsko raznolikost džungle in jo prikazuje v barvnih odtenkih, ki prikazujejo različno optično in kemično zgradbo gozda. Ekipa lahko posname 360 kvadratnih metrov gozda na uro in posnamejo dele gozdov, ki so praktično nedostopni s tal.

 

Vir: The Guardian,
foto: Carnegie Department of Global Ecology/Stanford University, Dreamstime

Redfordov hrošč

Glede na vse dobro, kar je Robert Redford naredil za naravo in okolje, so se entomologi odločili, da novo vrsto hroščev poimenujejo prav po njem.

“S svojim dolgoletnim delom za zavarovanje in ohranjevanje divjine Rocky Mountains si zasluži takšen poklon,” so povedali. Hroščka so odkrili, ko je ravno nad vročimi vrelci v severnem Idahu žvečil alge. Zanimivo je to, da je voda na področju, kjer so našli hroščke, segreta na 50 °C. Roberta Redforda pa bomo kmalu lahko videli v okoljevarstveni drami z naslovom “All is Lost”. V filmu se bo 75-letnik, medtem ko bo sam ujet na morju, pogumno bojeval z vsemi dejavniki.

Odprto pismo vsem udeležencem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo

Družba Interseroh opozarja na možnost razpada sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, na posledično povečanje nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva, nevarnost monopoliziranja dejavnosti in neracionalne povečane obremenitve javne uprave.

Ali je v zgodbi za ravnanje z odpadno embalažo v ozadju boj za surovinske vire odpadne embalaže, ki jo zbirajo gospodinjstva?
Ministrstvo za okolje in prostor v letih, odkar  je zaživel sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki predstavlja približno 79 % vseh odpadkov,  ki nastanejo v gospodinjstvih, ni uspelo pripraviti takšne zakonodaje, ki bi Družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE)  natančno opredelila, koliko, kje in pod kakšnimi pogoji morajo prevzemati odpadno komunalno embalažo. Interseroh svari pred razpadom sistema. Družba Interseroh  ugotavlja,  da  ne glede na pogajanja, ki  potekajo med DROE že od konca oktobra, zaradi pomanjkanja usmeritev niso sposobne doseči dogovora o prevzemanju odpadne embalaže, ki se kopiči pri komunalnih podjetjih. Različna stališča in možnosti različne interpretacije, kako in na kakšen način posamezna DROE prevzame odpadno komunalno embalažo, kažejo na to, da je temeljni vzrok za možen razpad sistema ravnanja z odpadno embalažo ohlapna in nedorečena zakonodaja in privatni interesi posamezbnikov  tem področju oziroma nespoštovanje stališč Računskega sodišča, Upravnega sodišča in ostalih podanih pravnih mnenj na delovanje ministrstva za okolje in prostor.

Rešitev, ki jo je ministrstvo za okolje in prostor napovedalo 21.11.2011, da  bo zaradi problemov ravnanja z odpadno embalažo ustanovilo javno službo, je slaba rešitev za ohranitev konkurenčnosti delovanja in transparentnosti sistema ravnanja z odpadno embalažo in nepotrebno širjenje delovanja javne uprave. Še posebej, ker je mogoče iz razvoja dogodkov izluščiti sum o monopoliziranju in posledično prikrito privatizacijo trga slovenske odpadne embalaže z namenom dobiti nadzor na trgom 300.000 ton odpadne embalaže, ki bo v prihodnosti pomemben surovinski vir.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo je v svojem izhodišču zasnovan na preprečevanju nastajanja možnih monopolov, zato na trgu deluje več Družb za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju: DROE), ki naj bi bile med seboj konkurenčne in tako zagotavljale zavezancem učinkovit in finančno vzdržen sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Slovenija je pri vzpostavitvi takšnega sistema ostala na pol poti, saj bi država (pristojno ministrstvo za okolje in prostor) pri tako zastavljenem sistemu morala vzpostaviti učinkovite normativne pogoje prevzemanja komunalne odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki oziroma pri komunalnih podjetjih. Pristojno ministrstvo bi moralo zakonsko urediti tudi pogoje prevzemanja komunalne odpadne embalaže, saj bi le tako lahko preprečili nedorečenosti oziroma različno ravnanje in odnos DROE do problema nečistoč (mešanih komunalnih odpadkov), ki se lahko pojavljajo med odpadno embalažo.

Nesporno je, da so varuhi zakonitega delovanja države (Računsko sodišče in Upravno sodišče Republike Slovenije) podali negativno mnenje pristojnemu ministrstvu tako glede ureditve zakonodaje na tem področju kot glede načina določanje višine deležev DROE, po katerih morajo te prevzemati komunalno odpadno embalažo v določenem deležu pri vseh komunalnih podjetjih. Računsko  sodišče  je v svojem revizijskem poročilu: Ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki z dne, 13.8.2009 1209-4/2008-34 namreč ugotovilo, da sistem ravnanja z odpadno embalažo ni učinkovit, ker ministrstvo ni opredelilo vseh potrebnih parametrov poslovanja udeležencev v sistemu, kot so deleži odpadne komunalne embalaže, ki jih mora prevzemati posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo, ni vzpostavilo izravnalne sheme za ugotavljanje ustreznosti deležev odpadne embalaže, predane posameznim družbam za ravnanje z odpadno embalažo, prav tako ni opredelilo kriterijev za določitev posameznih vrst stroškov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

Prav tako je Upravno sodišče Republike Slovenije s sklepom dne, 25.8.2009  ugotovilo,  da »… ne po Zakonu o varstvu okolja ne po Uredbi ne izhaja, da bi objava deležev DROE na podlagi 6. točke  19. člena Uredbe sama po sebi predstavljala upravno odločbo, ne glede na njeno vsebino. To pomeni, da z njo ni bilo odločeno o ničemer, temveč gre zgolj za objavo neke odločitve, ki bi morala biti sprejeta po zakonitem postopku, ki sama po sebi stran ne zavezuje, saj noben zakon tega ne določa.»  Tako deleži prevzemanja za DROE niso niti pravilno izračunani in niti pravilno objavljeni in jih DROE po mnenju Upravnega sodišča sploh niso dolžne upoštevati. Prav tako pristojno ministrstvo ne dopušča možnosti izravnave količin med posameznimi družbami, kar povzroča veliko škodo delovanju sistema ravnanja z odpadno embalažo.

Ministrstvo za okolje in prostor se od leta 2009 ni z ničemer odzvalo na negativno mnenje Računskega sodišča, ravno tako ni ukrepalo niti na mnenje Upravnega sodišča. Zato se v Interserohu sprašujemo, kako naj sistem ravnanja z odpadno embalažo deluje, če pristojno ministrstvo ignorira organe pravne države, kot sta Računsko sodišče in Upravno sodišče Republike Slovenije. Svojo neučinkovitost in nesposobnost vzpostavitve pravnih podlag delovanja za učinkovito delovanje sistema ravnanja z odpadno embalažo pa spretno skriva s premišljenimi zaviranji kakršnih koli pobud, ki smo jih  DROE, in še posebej Interseroh, podale za ureditev in vzdržnost celotnega sistema. Ministrstvo za probleme na področju odpadne komunalne embalaže krivi DROE,  da se ne morejo medsebojno dogovoriti glede njenega prevzemanja. Na sprenevedanje ministrstva opozarja dejstvo, da smo družbe Slopak, Surovina in Interseroh januarja 2011 podpisale medsebojni sporazum, v katerem smo natančno dogovorile, v kakšnem deležu in po katerih komunalah bo posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljala prevzemanje odpadne embalaže, saj so se težave, ki smo jim priča sedaj, zaradi nedorečenih zakonodajnih okvirov začele že pojavljati januarja.  Direktorica  direktorata za okolje je takrat takšen sporazum zavrnila kot neveljaven.

Zaradi neodzivnosti ministrstva, nepripravljenost na strokoven dialog in vztrajanju na pomanjkljivi zakonodaji lahko v Sloveniji sistem ravnanja z odpadno embalažo razpade, embalaža pa ostane  breme lokalnim skupnostim. Eni DROE že grozi stečaj in ne pobira več odpadne embalaže, ki se posledično kopiči pri komunalah. Ministrstvo za okolje in prostor namesto, da bi konstruktivno in dolgoročno pristopilo k trajni ureditvi sistema, grozi komunalam z inšpekcijskimi pregledi, pritiska na komunale k povečanju deleža ločene zbrane embalaže in navsezadnje sedaj z različnimi oblikami groženj zahteva od Interseroha, da pobere vso odpadno embalažo, ki se je nakopičila pri komunalah. Upravičeno se sprašujemo, zakaj ministrstvo namesto groženj ne zagotovi stabilnega in učinkovitega sistema prevzemanja te embalaže s strani DROE.

Pomembno se nam zdi opozoriti tudi na dejstvo, da vsi dogodki in znaki kažejo na to, da se posamezni akterji pripravljajo na prevzem, monopolizacijo in posredno privatizacijo sistema za ravnanje z odpadno embalažo. To velja še posebej za embalažo, ki jo zberejo komunalna podjetja pri gospodinjstvih, saj postajajo odpadki, še posebej odpadna embalaža iz papirja, plastike in kovin, strateški surovinski vir prihodnosti. Slovenska podjetja, ki dajejo na trg izdelke v embalaži in ki jih nato gospodinjstva ločeno zbirajo in oddajajo komunalnim podjetjem, bodo morala letno vplačati v sistem 50 mio EUR, ocena vrednosti surovin,  ki nastajajo iz embalaže  pa  je 30 mio EUR.

V Interserohu se zavedamo pomena konkurenčnosti DROE za finančno učinkovitejše ravnanje z odpadno embalažo za slovensko gospodarstvo in podpiramo delovanje večjega števila družb. Zavedamo se tudi, da je v interesu zavezancev, da deluje več družb, s katerimi se lahko pogajajo za ugodno ceno. Je pa pri tem potrebno opozoriti, da interesi tistih ki želijo sedaj prikazati,  da sistem ravnanja z odpadno embalažo ne deluje in želijo vpeljavo monopolne javne službe, delno ali celoti, niso enaki interesu podjetij oziroma zavezancev, ki dajejo na trg odpadno embalažo. Zato bi bilo zato potrebno skrbno pretehtati vse posledice (predvsem za gospodarstvo), kakšne posledice bi za njihovo konkurenčnost imelo dejstvo, da se sistem prevzemanja odpadne embalaže sedaj zruši in se v naslednji fazi monopolizira in posredno privatizira.

Interseroh  naslavlja na vas ta apel v časih, ko se v javnosti vsak dan srečujemo z izjavami in    programom in obljubami v smeri krepitve gospodarstva, višanja njegove konkurenčnosti na evropskih in ostalih trgih  ter razbremenitvam, ki bi vodile v boljši finančni položaj slovenskih gospodarskih družb. Ravnanje  z odpadno embalažo je žal pri vseh dejavnikih, ki vplivajo na konkurenčnost, prezrto.  Zato apeliramo za vzpostavitev takšnega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki bo imel jasne pravne podlage, urejeno gospodarsko okolje in ki bo omogočalo takšno konkurenčno delovanje DROE, ki bo usmerjeno v dobro okolja, družbe in  gospodarstva.

Celotna dokumentacija v podkrepitev  odprtemu pismu je dosegljiva na spletni strani www.interseroh-slo.si

Mateja Mikec, direktorica, Interseroh, d.o.o.

Projekt Vrečka na vrečko: Nasvidenje večni dami plastiki

V soboto, 26. novembra 2011, je na Pogačarjevem trgu potekal zaključni ulični dogodek prostovoljskega projekta Ekologov brez meja ‘Vrečka na vrečko‘, ki preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na pretirano rabo plastičnih vrečk, obenem pa nudi kreativne in preproste rešitve za preprečevanje nastajanja tovrstnih odpadkov. Na dogodku so organizatorji predstavili nastale umetnine in izdelke iz odpadne embalaže, ambasador projekta Sašo Papp pa je podelil nagrade zmagovalcem fotonatečaja Vrečka na veji. Na dogodku so se organizatorjem pridružili gostujoči umetniki, glasbeniki, improvizatorji in plesalci, ki so poskrbeli za pravi mini ulični plesno-glasbeno-umetniški spektakel.

Projekt Vrečka na vrečko javnost preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk in plastenk. Ponuja ustvarjalne rešitve pri preprečevanju nastajanja odpadkov, ki so izvedljive za vsakogar, poteka pa že drugo leto zapored v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov – ETZO.

Organizatorji so cel ETZO teden na Stojnicah idej v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City in na Pogačarjevem trgu ter na 27. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu zbirali stare plastične vrečke. Vodja projekta Vrečka na vrečko in članica Ekologov brez meja Urša Dolinšek je na zaključnem uličnem dogodku povedala: »Letos smo zbrali precej manj plastičnih vrečk kot lansko leto. Zbirnih točk smo imeli letos namenoma manj, saj ne želimo dajati napačnega sporočila – na prvem mestu naš namen ni pridobiti čimveč plastičnih vrečk, ampak ozavestiti čimveč obiskovalcev. Tu smo bili tudi uspešni, saj je stojnico vsak dan obiskalo vsaj 30 ljudi, še veliko več pa je bilo mimoidočih, ki so si vse skupaj ogledovali bolj od daleč. Zbrali pa smo štiri polne 120 litrske vreče za smeti – polne plastičnih vrečk.” Iz njih in iz plastenk so cel teden nastajale umetnine in uporabni izdelki, preostale zbrane vreče pa bodo organizatorji uporabili pri nadaljnjih projektih, delavnicah in ustvarjanju.

Pogačarjev trg je bil v soboto zaznamovan z večno damo plastiko. Prizorišče je bilo ob ogromnem mrtvem drevesu, ovenčanem s plastičnimi vrečkami (avtor: The Miha Artnak, v sodelovanju z Andražem Tarmanom (Rompom) in Erikom Vidmarjem (Tisa d.o.o.)), ki se je dvigal iznad Travnika, posejanega s pisanimi in povsem bionerazgradljivimi cvetlicami iz plastenk (avtorjev oblikovalskega studia Lukatarina: Luka Mancini in Katarina Mrvar).

Umetnik The Miha Artnak je svojo umetnino poimenoval Pomlad je sen zime /The Rise of the Fall in jo komentiral takole: »Ob lanskem snegu se je pojavila nova vrsta pošasti. Prilagodila se je ekosistemu, a ker smo v tem letu drastično zmanjšali uporabo plastičnih vrečk, je avgusta letos umrla od lakote. Narava smeti je sicer trdovratna in ni je mogoče kar tako obvladati. Z lahkoto se nam prilagaja, sploh kadar pri našem ravnanju nismo dosledni. Prilagaja se nam v vseh letnih časih in poskuša preko nerazgradljivih plodov vsak dan zasesti še večji prostor pod soncem.«

Modna oblikovalka Barbara Živčić (Ekologi brez meja) pa je v tednu ETZO v sodelovanju s Kralji ulice vodila dve delavnici izdelave spalnih vreč, na katerih se je 15 brezdomcev naučilo iz plastičnih vreč narediti spalno vrečo in jih v soboto prinesla na ogled. Na dogodek je nepovabljeno privihralo tudi plastično bitje Bagfoot in z osrednjim plesnim spektaklom »Who’s Bag« dokazovalo, da je nakupovanje praznik. Plesno točko je Bagfoot tokrat okrepil s svojimi kloni iz skupine plesalcev Šole za nastopanje Bast in prostovoljci.

Pomemben del uvodnega jesenskega dela projekta je bil fotonatečaj Vrečka na veji, ki se je začel 3. oktobra in končal 15. novembra 2011. Na natečaj je prispelo 448 fotografij, izmed 10 fotografij z največ spletnimi glasovi pa so tričlansko komisijo najbolj prepričali Andrej Marenčič s foto motivom  I Wanna Spin (But I Cant),  Anja Burnik s foto motivom Smetovec, Nataša Pezdir s foto motivom “Okraski” Koritnice. Nagrade jim je na zaključnem uličnem dogodku podelil ambasador projekta in radijski voditelj Sašo Papp.

Številni gostujoči ustvarjalci so na razstavo postavili svoje stvaritve iz odpadnih materialov in tako dokazali, da se z ustvarjalno žilico izdelkom in tudi odpadkom da podaljšati življenjsko dobo:

• Anselma, izdelovalnica vsega (ne)mogočega je z modno revijo predstavila pelerine, ki so prispele na prvi Anselmin natečaj Moja pelerina. Vsaka pelerina ima za sabo svojo zgodbo, vse pa so narejene iz recikliranih materialov, vrečk, cerad, blazin, zaves za tuše, itd.
• Arhitektka Tjaša Mavrič je izdelala lično kolekcijo ročno izdelanih unikatnih modnih dodatkov, ki jih predstavlja pod imenom TM priboljški. Reciklirane torbice, denarnice in mošnjički so primerni za vsakega in vsako priložnost.
• Rompom je kolektiv štirih industrijskih oblikovalcev: Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Andraž Tarman in Jurij Lozić so se na zaključnem uličnem dogodku predstavili s produktom Kanta – koši za ločevanje odpadkov.
• Natan Esku je likovni oblikovalec, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, ilustracijami in oblikovanjem. Na zaključnem uličnem dogodku je predstavil nekaj svojih izdelkov iz odpadkov.
• Kulturno ekološko društvo Smetumet skozi spoj umetnosti, ekologije, oblikovanja in igranja problematizirajo posameznikov odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja. Na zaključnem uličnem dogodku so predstavile svoje izdelke iz plastičnih vrečk in kavne embalaže.

Celotno dogajanje so na najboljši način popestrili ritmi DJ-ev Žakpižona in Felis Catusa, gledališka skupina Improlektika (Andrej Težak – Tešky, Veronika Hana, Boštjan Gorenc – Pižama, Dule) je poskrbela za smeh in nepričakovane situacije, raper Kosta pa je dogodku pridal dušo s svojimi globokimi in močnimi besedili. Trije glasni urbani fantje Simpl, Perro in Rudstah (Datura, Nedelaz) pa so pokazali, kaj so v letih vaj po zakloniščih ustvarili. Na ritem so strogo nadzorovano lučali sesekljane zloge. Zaključni ulični dogodek je mojstrsko moderiral športni komentator in novinar Luka Štucin.

Ali je zagotovljeno učinkovito ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami?

V obdobju pred dnevom spomina na umrle Ministrstvo za okolje in prostor sprožilo kampanjo, s katero je pozvalo, k zmanjšanju števila sveč, ki jih prižgemo na grobovih,  saj so te, če ne gredo v predelavo,  kar precejšnja obremenitev za okolje. Zato je sedaj  ključno vprašanje,  kako  je v Sloveniji urejen sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, kakšne so bile količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč in kako je bilo poskrbljeno za njihovo snovno predelavo in s tem zmanjšanje vplivov na okolje.

V Sloveniji sta vzpostavljeni dve shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, nosilca obeh shema pa sta družbi  Interseroh in Prons. V letošnjem letu ima Interseroh 51,50-odstotni tržni delež in  Prons 48,50-odstotni.

V letu 2010  je družba Interseroh zbrala približno 1.280 ton odpadnih nagrobnih sveč in jih v celoti predala v predelavo podjetju Plastkom na Jesenicah, ki je tudi celotno količino predelal.  V prvih treh kvartalih je bilo na trg danih skupaj 4.135.228,36 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo v shemi Interseroh  2.129.843,00 kg  in v shemi Prons 2.005.385,36 kg.  Vseh skupaj je bilo zbranih 1.643.430,00 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je Interseroh zbral  922.390 kg, Prons pa  721.040 kg.  Ne glede na to, da je v letu 2011 prišlo do  začasnega prenehanja delovanja družbe Plastkom, ki ni pravočasno pridobila vseh dovoljenj za predelavo, je Interseroh reševal vprašanje predelave nagrobnih sveč z njihovim začasnim skladiščenjem in z dobrimi poslovnimi odnosi z družbo Prons, saj so si obojestransko in s trimesečnimi izravnavami priskočili na pomoč. Tako je v določenem obdobju Prons, zaradi težav z delovanjem podjetja Plastkom, od izvajalcev javnih služb prevzemal več odpadnih nagrobnih sveč kot je bil njegov tržni delež, Interseroh  pa je po tretjem kvartalu letošnjega leta  zbral 75.944 kg ton odpadnih nagrobnih sveč več kot  je njihov tržni delež in tako izravnal manjkajočo razliko.  Dobro sodelovanje obeh družb, ki se je izkazovalo  predvsem skozi redne trimesečne medsebojne izravnave, je pripomoglo, da se odpadne nagrobne sveče, ne glede na zaplete s predelavo, niso kopičile pri  komunalnih podjetjih, in so zgled, kako bi se lahko družbe za ravnanje z odpadno embalažo dogovorile tudi, kako rešiti problem glede prevzema odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe.

Bioplinarna v Ilirski Bistrici deluje v skladu z zakonodajo

V zadnjih tednih so se v javnosti pojavljale številne trditve o obratovanju bioplinarne v Ilirski Bistrici, zato se je vodstvo družbe Biofutura, ki je lastnica bioplinarne odločilo medijem in javnosti pojasniti nekatera najpomembnejša dejstva o delovanju bioplinarne.

Bioplinarne, med katerimi je tudi omenjena v Ilirski Bistrici, veljajo povsod razviti v Evropi kot primeri dobre prakse zmanjševanja obremenjevanja okolja. S pomočjo bioplinarn, še posebej tistih, ki so primerno umeščene v prostor, se namreč bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer ob nekontroliranem razpadanju odloženi nekje v naravi lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, s smradnimi emisijami in s pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem potencialno ogrožali podtalnico.

Družba Biofutura je na lokaciji bioplinarne v Ilirski Bistrici vložila 9,5 milijona evrov v celostno sanacijo lokacije ter najmodernejšo tehnologijo, ki zagotavlja, da poteka proces predelave organskih odpadkov praktično brez vplivov na okolje.

Pri predelavi organskih odpadkov v bioplin nastane kot stranski produkt tekoči kompost oziroma strokovno presnovni produkt, ki je odlično biološko gnojilo, saj ima številne prednosti tako pred umetnimi gnojili kot pred naravno gnojevko. V tekoči obliki vsebuje med 2 in 3 % suhe snovi, v kateri je 40 do 50 % organske snovi. Suha snov vsebuje hranilne snovi kot so dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij, ki jih rastline potrebujejo za normalno rast. Kmetje omenjene snovi na svojih kmetijskih zemljiščih sicer najpogosteje nadomeščajo z umetnimi gnojili.

Kakovost presnovnega produkta bioplinarn ilustrira tudi dejstvo, da ga veljavna uredba vlade Republike Slovenije, ki je usklajena z evropsko zakonodajo, uvrščajo v prvi razred okoljske kakovosti (to pomeni, da je najkakovostnejše gnojilo), ki se lahko v skladu z uredbo neomejeno uporablja za gnojenje na vseh kmetijskih površinah v državi.

Bioplinarna v Ilirski Bistrici omenjeni presnovni produkt v skladu z okoljsko, veterinarsko in kmetijsko zakonodajo oddaja kmetom na postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem, ki ga uporabljajo za gnojenje kmetijskih površin. Gnojenje s tekočim kompostom izvajajo kmetje sami v skladu z dobro kmetijsko prakso, saj Biofutura organizira zgolj transport do njihovih

kmetijskih zemljišč, gnojenje pa se izvaja izključno na kmetijskih zemljiščih.
Bioplinarno v času delovanja redno obiskujejo pristojne inšpekcije, ki preverjajo delovanje in jemljejo vzorce ter jih analizirajo v akreditiranih institucijah. Tako je okoljska inšpekcija v skladu z zakonodajo delovanje
bioplinarne    pregledala 14. 4., 29.    8., 14. 10., 2. 11., 8. 11.2011,
veterinarska inšpekcija pa 7. 4., 13. 7., 5. 8., 14. 9., 15. 9., 5. 11. in 9. 11. 2011.

Zadnji obisk inšpekcij v bioplinarni je potekal konec prejšnjega tedna. Vsa poročila in opravljene analize s strani inšpekcij do sedaj so ugotovila, da bioplinarna v celoti deluje v skladu s predpisi. Da je presnovni produkt povsem varno ter kakovostno gnojilo pa dokazujejo tudi analize vzorcev prsti, ki jih je letos jeseni opravila kmetijska inšpekcija na eni od kmetijskih površin, ki je bila gnojena s presnovnim produktom bioplinarne v Ilirski Bistrici.

Vodstvo družbe Biofutura in zaposleni v bioplinarni v Ilirski Bistrici si želijo tvornega sodelovanja z okoliškimi prebivalci in lokalnimi skupnostmi, saj so v ta namen pred kratkim organizirali tudi dneve odprtih vrat, hkrati pa so vse, ki bi imeli vprašanja ali zadržke glede delovanja bioplinarne vedno povabili, da jih obiščejo in se na licu mesta prepričajo o našem delovanju.

Ali veste, s čim čistite vaš dom?

Brez čistil seveda ne moremo, pred uporabo pa se je vendarle dobro pozanimati, kaj se v čistilu nahaja in tudi kakšne škodljive učinke ima lahko kemično čistilo, saj so čistila eden največjih onesnaževalcev okolja in ekosistema.

Danes na žalost večina ljudi podleže oglasom za ‘najboljša’ in ‘še boljša’ čistila proti trdovratnim madežem, le-ta pa so pogosto agresivna in škodljiva za okolje. V trgovini nato kupimo čistilo za posodo, čistilo za kopalnico, čistilo za kuhinjo, za lesene površine, pralni prašek, mehčalec … in seznam se še nadaljuje.

To pa tudi pomeni, da se ob rednem čiščenju v vseh naših prostorih sčasoma nabira vse več nevarnih snovi, za katere niti ne vemo, veliko kemikalij pa enostavno brez vesti spustimo tudi v odtoke in ne pomislimo na dolgoročne posledice takih dejanj. Zavedati pa se moramo, da nas lahko ta dejanja stanejo veliko več, kot pa nekaj umazanije. Ostankom kemikalij so v prvi vrsti najbolj izpostavljeni otroci, ki se plazijo po tleh in nosijo igrače s tal v usta in pa hišni ljubljenčki, ki se večino časa nahajajo na tleh in pogosto tudi kaj poližejo s tal. Tudi če niste pretirano ekološko ozaveščeni, vam verjetno najbližji pomenijo največ, prav tako pa tudi okolje, v katerem živite.

Oznake na kemičnih čistilnih sredstvih

Dobro je poznati tudi, ka pomenijo določeni grafični simboli in oznake, ki se nahajajo na embalaži čistil:

Eko čistila

Z nekaj dobre volje in časa, lahko eko čistila naredite kar sami, poleg tega so taka čistila navadno izredno poceni, saj boste večino sestavin našli kar v vaši kuhinji. Vse, kar potrebujete za zeleno čiščenje doma so alkoholni kis, soda bikarbona, limona in najljubše eterično olje.

Naprej »