Brstični ohrovt in listnati ohrovt

Sadili ga bomo letos, pridelek pa pobirali od oktobra pa do drugega leta februarja ali še dlje. Brstični ohrovt je namreč dvoletna rastlina. Je ena redkih rastlin, kateri pridelek bomo svežega obirali na prostem in to kar sredi zime. Njegovo močno olistano steblo, ki doseže tudi 1,5 m v višino bo v jeseni v listnih pazduhah razvil majhne brste.

Brstični ohrovt

Sadimo ga lahko poleg krompirja, paradižnika, zelene, špinače, solate, pora in graha, saj so mu ti dobri sosedje. Pred sajenjem dodamo zemlji obilo komposta. Sadimo ga na razdaljo 50x 50 cm. Med posamezne rastline lahko posadimo katero izmed zelišč (npr. kamilica ali kumina), saj tako izboljšamo aromo brstičem ohrovta. Ustrezajo mu srednje težka in dobro gnojena tla s pH vrednostjo med 6,5 in 7,0. Za dober in kakovosten razvoj pridelka je pogoj zmerno hladna jesen, ki ima tople dneve in hladne noči. V topli jeseni se brst radi odpirajo, kar poslabša kakovost in količino pridelka. Ne prenaša obilo gnojenja, zato ga razen pred sajenjem kasneje ne gnojimo več. Če ga sadimo v skromno zemljo ga tekom rasti še enkrat pognojimo z rastlinsko prevrelko, nikar pa ne z lesnim pepelom, saj to povzroči, da postanejo brsti trdi.

Da pospešimo razvoj in dozorevanje brstov je potrebno rastlino vršičkati. Konec septembra je potrebno odstraniti temeljni brst, kar omogoča rastlini, da se razvijejo veliki, lepo oblikovani brsti.

Brste obiramo, ko so čvrsti, zaprti, sveži in svetlo do temno zeleno obarvani. Brste navadno obiramo od  spodaj navzgor, v takem zaporedju tudi dozorevajo. Brstiči postanejo bolj nežni in okusni, če so izpostavljeni vsaj nekaj časa mrazu. Če pa nameravamo pridelek zmrzniti ga poberemo še pred prvim zimskim mrazom, da ostanejo tudi zunanji listi nepoškodovani. Lahko pa celo rastlino izkopljemo in jo obesimo v hladnem prostoru, tako ostanejo brsti sveži še nekaj tednov.

Poleg cvetače je najlažje prebavljiv med kapusnicami. Očiščene brste pripravljamo kot svežo ali kuhano solato, dodajamo enolončnicam, dušimo in pečemo, paniramo in cvremo. Listje lahko uporabimo za pripravo soka ali obkladkov. Pomaga pri koncentraciji, proti utrujenosti, dietna hrana pri hujšanju, odvaja vodo, odpravlja zaprtost, krepi imunski sistem, lase naredi bleščeče in kožo mehko.

Listnati ohrovt

Sejemo ga junija in ga postopoma do začetka avgusta presajamo na grede, ki se praznijo. Je zimska zelenjava, ki ni zahtevna, ima veliko vitaminov in mineralov katerih nam primanjkuje v jesensko zimskem času. Uspeval nam bo tudi na polsenčnih gredah. Pred sajenjem vrtni zemlji primešamo kompost in preperel hlevski gnoj. Sadike sadimo na razdaljo 40x 50 cm. Prenese zimski mraz, zato ga lahko pustimo kar na prostem, celo boljši okus dobi na mrazu. Najprej začnemo obirati spodnje liste in nato srce. Liste lahko obiramo vso zimo, nekaj dni lahko obrane liste shranimo v plastični vrečki v hladilniku. Iz njegovih listov lahko pripravljamo zelenjavne juhe, enolončnice in kot dodatek testeninam.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Kako do svoje lubenice

Skoraj večna želja je, da bi si lahko sami pridelali sočne lubenice kar na domačem vrtu. V naših krajih je pridelovanje lubenice še precej redko, čeprav prav nič težavno, razen tega, da je res ne moremo pridelati prav povsod.

Potrebuje namreč veliko toplote, ne prenaša mrzlih noči, zato bo tokratni članek žal namenjen samo ljudem v toplejših predelih Slovenije oziroma tudi tistim, ki imate tople grede ali plastenjake.

Če ste že poskušali s pridelovanjem lubenice, je ponovno le ne sejte na isto mesto, čeprav je to morda najbolj sončno  mesto, ki ga imate in zato najbolj primerno. Namreč tudi pri pridelovanju lubenice moramo upoštevati kolobar, predvsem zaradi bolezni.

Pred setvijo ali saditvijo sadik je zemljo potrebno dobro pripraviti. Sejemo ali  sadimo v peščena ali ilovnato peščena tla. Na težkih tleh bo lubenica slabo uspevala, plodovi postanejo nepravilnih oblik ali pa  vsebujejo premalo sladkorja.

Zemlja naj bo dobro zrahljana, priporočljivo je, da naredimo visoke grede. Potrebuje bogata tla z veliko hranili, zato pred setvijo zemlji primešamo obilo dobro zrelega komposta. Ko tla pripravimo jih prekrijemo s črno folijo, ta bo hitreje ogrela tla, kasneje pa preprečevala rast plevelom, izhlapevanje vode in dostop polžem. Folijo na robovih zakopljemo v zemljo oziroma obtežimo s kamenjem. Nato naredimo rez z nožem na ustreznih razdaljah, kjer bomo sadili ali sejali. Če ne želite uporabiti črne folije, pa po saditvi ali po tem ko rastlinice iz semen malo zrastejo, površino med rastlinami pokrijemo s slamo, suho travo, in podobnim. S prekrivanjem tal bomo preprečevali rast plevelom, zadrževali vlago, preprečevali dostop polžem ter ohranjali plodove čiste in na suhem.

Na prosto sejemo ali sadimo od konca maja naprej. Sejemo po 3 do 4 semena na kupček. Kupčki semena naj bodo v vrsti oddaljeni med seboj 1,5 m , vrste pa naj bodo 3 m narazen. Sejemo 2 do 3 cm globoko. Sadike presadimo, ko imajo razvit prvi pravi list, torej bi za vzgojo sadik v prostoru sejali 10 do 14 dni pred načrtovanim sajenjem na prosto.

Rez pri vzgoji lubenic ni potrebna, za rast ji nudimo dovolj vode, potrebno je redno zalivanje. Preden rastlina prične razvijati stranske poganjke jo dognojimo, tako, da 30 cm okrog rastline pognojimo z zrelim kompostom. Dognojevanje prilagajamo izbranemu načinu vzgoje rastlin. Če bomo sadili na črno folijo potem bomo vodi za zalivanje dodali ustrezno gnojilo, katerega lahko ravno tako pripravimo iz zrelega komposta.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Živali v vrtu so lahko tudi koristne

Vrtni ognjič, žametovka in kapucinka kot varuhinje vrta

Vse vrtnine in tudi druge rastline so tako ali drugače ogrožene s strani škodljivcev in povzročiteljev bolezni. Da pa se pred njimi ubranimo in pridelamo zdravo zelenjavo in sadje na povsem ekološki ali biodinamični način potrebujemo tudi malo pomoči. Zato so vrtni ognjič, žametovka in kapucinka nepogrešljive na našem vrtu.

Vrtni ognjič in kapucinka smrdita polžem in jih tako odganjata. Korenine žametovke izločajo v vodi topljivo snov, ki je strupena za zajedavske vrste gob v zemlji in ogorčice, ki napadejo korenine paradižnika, krompirja in vrtnic. Vrtni ognjič deluje zdravilno na tla. Žametovka odganja tudi uši in koloradskega hrošča. Vrtni ognjič in žametovka ugodno vplivata na vso zelenjavo in sadje in sta zato tako imenovana dobra soseda. Vrtni ognjič in žametovka zmanjšujeta pojav ogorčic in polžev na jagodah in krompirju. Vrtni ognjič odganja mrčes. Kapucinka drevesa ščiti pred ušmi.

Vrtni ognjič

Poznamo ga kot zdravilno rastlino, ki jo uporabljamo za pripravo raznih krem, mazil in čajev. Ta enoletnica raste skoraj na vseh vrstah tal. Najbolj pa uspeva na bogatih, srednje težkih tleh in sončnih legah. V marcu ga lahko sejemo v setvene platoje ali v tople grede in nato presadimo na prosto v aprilu, ko je dovolj toplo. Na prosto ga sejemo od aprila naprej. Seme kali 12 do 16 dni.  Rastlina zraste do 40cm visoko, njeni cvetovi so oranžni ali rumeni. Da nam bo dlje časa cvetela, sproti odstranjujemo posušene liste, pri tem pa pazimo, da se ne bomo zmotili in odtrgali še svež cvet. Kaj takega se nam kaj hitro lahko zgodi, saj se cvetovi ob mraku zaprejo in zjutraj nazaj odprejo. Vrtni ognjič lepo popestri naš vrt in cveti vse do pozne jeseni.

Žametovka

Je enoletna nizka cvetlica, ki zraste do 20 cm visoko. V marcu jo lahko sejemo v setvene platoje ali v tople grede in jih nato v aprilu presadimo na prosto. Na prosto jo sejemo od aprila do maja. Za rast ji ugajajo sončne lege, glede tal pa ni zahtevna, v slabši zemlji praviloma celo boljše cveti. Seme vzkali v 7 do 14 dneh. S cvetenjem pa nam bo krasila naš vrt vse do pozne jeseni. Sproti je potrebno odstranjevati odcvetele cvetove, nekaj pa jih le pustimo, da bo seme dozorelo. Ko je seme suho, ga poberemo in shranimo v vrečke iz blaga do naslednjega leta.

Kapucinka

Na prosto jo sejemo od aprila naprej. Seme kali 14 do 20 dni. Cvetlica nam v višino zraste 30 cm, v širino pa tudi 2 metra in več ob ugodnih pogojih. Cveteti začne nekje junija ter nam s svojimi rumenimi, rdečimi, oranžnimi, rumenkasto belimi cvetovi krasi vrt, gredice in zasaditve še celo jesen do prve slane. Najbolj ji ugajajo sončne lege, na polsenčnih sicer tudi uspeva vendar slabše cveti. Praviloma, če jo sejemo na gredice in se rastlina ukorenini ne potrebuje zalivanja razen izjemoma ob daljšem sušnem obdobju. Poleg velike okrasne vrednosti lahko mlade liste in cvetove uporabimo za dišavno zelišče ter za osvežujoče solate. Vsebuje namreč veliko vitamina C in različne minerale. Redno ji odstranjujemo odcvetele cvetove, saj tako podaljšujemo cvetenje. Nekaj cvetov pa pustimo, da seme dozori, majhne kot grah velika semena poberemo in na zraku v polsenci dosušimo in shranimo do naslednjega leta.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.

Poskrbimo za vrtno orodje

Po dolgem času smo ponovno začeli uporabljati vrtno orodje. Dobro vzdrževano vrtno orodje in pripomočki podaljša njihovo življenjsko dobo, pa tudi nadležna rja se ne bo pojavila. Če ne vzdržujemo vrtnega orodja moramo hitreje kupovati novega, kar je slabo tako za našo denarnico kot tudi za okolje, saj odslužena orodja in pripomočki pristanejo na smetišču. Z vrtnim orodjem lahko tudi prenašamo povzročitelje bolezni in škodljivce.

Po vsaki uporabi zemljo z orodja obrišemo z vrečevino ali speremo z vodo. Če nimamo vrečevine bo tudi časopisni papir dobro opravil svojo nalogo. S trdo krtačo iz žime med spiranjem skrtačimo umazanijo in nato obrišemo. Če nimamo krtače pri roki, nam bo za večje kose blata prišla prav tudi lesena palica, ki jo z lahkoto najdemo kje na vrtu.

Lesene dele, največkrat ročaje vrtnega orodja očistimo s finim brusnim papirjem in namažemo z lanenim oljem. Kovinske dele orodja, kot so lopate, grablje, škarje za obrezovanjem, lopatice, motike,… obrišemo s cunjo, ki smo jo namočili v jabolčni kis, tako bomo razkužili orodje, brez uporabe agresivnih sredstev. Kovinske dele moramo občasno zaščititi tudi pred rjavenjem. To storimo tako, da dele namažemo z oljem. Za manjše pripomočke pa lahko pripravimo večje vedro, ki ga napolnimo s peskom. Pesku dodamo olje, da se navlaži. Ko bomo pripomočke očistili in razkužili jih kar potisnimo v pesek do naslednje uporabe. Če pa so nekateri deli že zarjaveli jih očistimo s prerezano čebulo, katero smo posuli s sladkorjem v prahu. Ko rjo očistimo, orodje zaščitimo z oljem.

Čiščenje in priprava vrtnega orodja naj nam postane del rutine

Vrtnega orodja in pripomočke je potrebno shranjevati na suhem, v lopi ali pod streho, torej tako, da niso izpostavljeni vremenskim razmeram, še posebej ne padavinam. Zaradi vlage oziroma padavin se les, ki je lahko del orodja, razteza in ob suhem vremenu ponovno krči. Če se nam to večkrat ponavlja se bomo kaj hitro poslovili od trdnega ročaja. Za kovinske dele pa je vlaga ali padavine glavni povzročitelj rje. Zavarovati pa moramo tudi rezila, manjših ročnih žag, škarje, morda sekire,… Vsa rezila obrnemo navzdol in po čiščenju nadenemo ščitnike ali pa jih shranimo na visokem in skritem mestu.  Rezila na vrtnih škarjah kot tudi druga rezila, ki jih morda uporabljamo, moramo občasno tudi nabrusiti z brusilnim kamnom. Če sami tega ne znamo pripomočke raje odnesemo nekomu, ki to obvlada. Rezilo, ki ne naredi lepega gladkega reza, naredi več škode kot koristi, saj po nepotrebnem rastlino bolj poškodujemo kot je to potrebno in naredi večjo rano, ko jo bi sicer. Večja rana pa pomeni večji vstopni prostor za vdor povzročiteljev bolezni in škodljivce.

Poleg orodja, kot so lopate, grablje in podobno ne pozabimo na čiščenje gumijastih škornjev oziroma obuvala ter rokavic in zaščitne obleke, če jo uporabljamo. Z obuvali in rokavicami največkrat prenesemo škodljivce in povzročitelje bolezni. Obuvalo, rokavice in obleko je potrebno po opravilih ravno tako redno očistiti oziroma oprati.

Damjana Benec, univ.dipl. inž.agr.

Skalnjak

Skalnjak lahko uspešno popestri vaš vrt. Rastline, kamenje in večje skale bodo pričarale rajski prostor, če boste poskrbeli tudi za žuborenje vode, pa bo vse še toliko bolj prikupno in privlačno. Z vodo boste pričarali ne le za estetski videz skalnjaka, temveč tudi za praktični, saj bodo rastline in grmičevje imele vodo ves čas na razpolago in bodo z vsrkanjem kapljic poskrbele, da ne bodo presuhe.

Za začetek dela boste potrebovali vrtno orodje, rastline, kamenje, skale in lopatko. Škodovalo ne bo niti, da si priskrbite voziček, s katerim boste lažje prevažali težko kamenje iz enega konca vrta na drugega. Kamenje lahko kupite v vrtnih centrih, kamnolomih ali jih najdete v bližnji okolici. Nato določite lokacijo, kjer naj bi skalnjak stal, očistite prostor, odstranite travo, začnite s polaganjem zemlje in kamenja, vmes naredite kakšno še bolj ravno teraso. Sprva uporabite večje kamne, ki jih položite bolj globoko v zemljo, s čimer poskrbite za boljšo stabilnost skalnjaka, nato postavite še manjše, bolj nepravilnih oblik. Pustite domišljiji prosto pot, a ob se poskušajte čim bolj približati naravnemu videzu. Poskrbite, da bo vse dobro stalo na mestu in nato očistite kamen in zemljo pleveli. Med vsem tem načrtujte prostor, kamor boste posadili rastlinje, grmovje, prilagodite ga velikosti in obliki vrtnega prostora.

Rastline, ki jih običajno uporabimo, kadar se odločimo za skalnjak, so tiste, ki se dobro počutijo v bolj suhih območjih, čeprav bodo dobro uspevale tudi vse nizke in počasi rastoče rastline, tudi druge, če jim bomo seveda priskrbeli ugodne pogoje za rast in razvoj. Za nasvet, katero rastje uporabiti, povprašajte strokovnjaka v vrtnih centrih, ne boste pa zgrešili z uporabo magnolije, ki bo pritegnila pozornost v času cvetenja, vključite še šaš, orlico, zajčji mak, bergenijo, netresk, dobro misel, svišč, homulico, petoprstnik, plamenko, krvomočnico, materino dušico, jeglič, nageljček, alpsko nebino in druge. Bodite pozorni na to, katere rastline rastejo v določeni sezoni, katere rabijo več vlage, katerim ustreza bolj senčni del, kakšna je dolžna življenjske dobe rastlin, njihova velikost, hitrost rasti, koliko časa cvetijo in kako primerne so za kombinacijo z drugim zelenjem.

Če imate manj časa, potem boste izbrali bolj nezahtevne rastline, v nasprotnem primeru pa je vaša izbira precej bolj pestra in raznolika. Izbrati je treba pravo prst, ki mora vsebovati dovolj hranil, zato jim mnogi pogosto dodajajo kompost, šoto, pesek, gnojila, odvisno od tega, koliko je ilovice in koliko humusa ter koliko je kisla prst …

Strokovnjaki svetujejo, da skalnjak postavite čim bližje vaši hiši ali dvorišču, da bo pritegnil ogromno pogledov, obenem pa je priročno, ker ga morate tudi vi redno opazovati ter spremljati vse spremembe, ki se v njem dogajajo, ga sproti čistiti pleveli, ki bi jih kasneje le stežka odstranili, ne da bi poškodovali tisto rastlinje, ki ste ga posadili. Prostor naj bo bolj suh kot moker, v nasprotnem primeru boste morali površino nekoliko bolj dvigniti, da bo odvečna voda lahko lažje odtekala. Ko se boste lotili dela, ne pozabite na vašo varnost. Bodite osredotočeni, da vam kakšen težak kamen ne pade iz rok na nogo, dvigujte z mišicami in s čim bolj ravnim hrbtom, če imate možnost, naj vam pri tem pomaga partner.

Če mislite, da ne znate ali ne morete sami okrasiti in popestriti vašega vrta za izgradnjo skalnjaka najemite profesionalce, ki vam bodo s pomočjo izkušenj zagotovo hitro in strokovno opravili delo in združili hortikulturni, estetski, ekološki in kulturni vidik svojih znanj. Za piko na i dodajte še prijetno vrtno mizico z nekaj stoli, morda presenetite s prijetno osvetlitvijo (za romantično vzdušje ob večernih urah), gugalnicami in drugimi malenkostmi, s katerim boste ustvarili kotiček, v katerega se boste vedno znova radi vračali. Skalnjak bo postal tudi priljubljeno okolje, ki ga bodo rade obiskovale živali. Vzemite si čas in jih opazujte. Metuljem, čebelam, ptičem, pikapolonicam … izkažite gostoljubje in jim pripravite zanje poseben kotiček – špranjico, luknjico, senčno točko, votlinico, poličke, na katerih se radi sončijo kuščarji, in jih spodbudite, da se čim pogosteje sprehodijo do vašega vrta.

Voluharja odženemo stran z zeleno

Če imamo na vrtu težave z voluharjem ga poskušajmo odgnati z zeleno. Voluhar namreč ne prenaša vonja zelene, saj mu ta zelo smrdi.
V mesecu maju je dovolj toplo, da zeleno sejemo (še raje sadimo) na vrtu. Po vrtu oziroma kjer se nahaja voluhar uredimo manjše gredice, bolj otočke, prekopane zemlje, kjer bomo sadili zeleno. Sadimo jo na različnih in čim več mestih po vrtu, da se bo vonj zelene razlegal skoraj po celotni površini vrta. Zelena je dvoletna rastlina, zato bomo imeli v enem letu opravljeno delo in mir za dve leti. Je tudi znana vrtnina in tudi zdravilna rastlina, tako, da jo bomo poleg odpravljanja težav z voluharjem lahko porabili v kuhinji. Vseh gomoljev ali stebel pa ne smemo pobrati, nekaj jih moramo pustiti, da bo njen vonj še naprej odganjal voluharja. Zelena za rast  potrebuje veliko vode, zato okrog in med rastlinami nasujemo slamo, suho listje, da zastremo gola tla in tako preprečimo rast plevelom in preveliko izhlapevanje vode.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Zdravljenje jagod

Sadike jagod, ki so bile že lansko rastno dobo okužene z rdečo listno pegavostjo ali belo listno pagavostjo, so ob novi rastni sezoni ponovno v pegah.

Tudi, če smo zasnovali nov nasad jagod, smo lahko kupili že okužene sadike in se bodo pege komaj pojavile. Zaradi združevanja peg se listi jagod lahko povsem posušijo. Brez listov pa tudi cvetov in sočnih jagod ne bo. Obe glivični bolezni na jagodah lahko preprosto pozdravimo s pripravkom iz kisa. Litru vode primešamo veliko žlico domačega jabolčnega kisa. Jagode zelo dobro poškropimo  z vseh strani, toliko, da bodo na listih nastale kaplje. Postopek ponovimo čez pet dni. Najboljše, da škropimo v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Poleg škropljenja pa moramo obolele liste odstraniti in sežgati ali globoko stran od vrta zakopati.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

« Previous Page — Next Page »