Izvori zdravilne energije

Izvori zdravilne energije so v duhovnih energijskih telesih. Ta energija se pretaka skozi duhovne energijske centre – čakre.

Mnogi starodavni duhovni zdravitelji verjamejo, da naša duša oziroma naši duhovni energijski izvori pravzaprav opravljajo celotno duhovno zdravljenje in manifestiranje »čudežev«. Mnoga starodavna ljudstva delajo neposredno z dušo, sklicujoč se na duhovne principe zdravljenja (ki so temelj zdravljenja in življenja nasploh).

Zdravljenje duše se po svetu izvaja skozi raznolike tehnike, vendar so rezultati zdravljenja duše vedno izjemno presenetljivi. Vsekakor je duša najbolj očitno »vozilo« za prevajanje (kanaliziranje) duhovne energije. Duhovno zdravljenje pomeni, da sami sebi pomagamo z duhovnim zdravljenjem – prevajanjem duhovnih energij ter tudi da drugim pomagamo s to sposobnostjo oziroma da jim pomagamo, da tudi sami razvijejo to sposobnost zavedanja in delovanja. V takšnem procesu zdravljenja se kot zdravilci premikajo med fizičnim in duhovnim svetom, da bi pomagali posameznikom ozdraviti fizične in duševne rane, težave in takšne ali drugačne negativne vzroke. V takšnem zdravljenju se moramo vprašati tudi to, česa si želi naša duša, ne da se sprašujemo le to, kaj je narobe z našim fizičnim telesom, njegovo energijo, z našimi čustvi in mislimi …

Neverjetno, a resnično – bog ali božanski izvor, (ki je naš osebni izvor energije in hkrati izvor vsega, kar obstaja) zna vedno »odgovori« na naša hotenja in vprašanja, vedno se odzove na naše prošnje ne glede na to, kakšno težavo ali bolezen imamo. Zato pravijo, da vera dela čudeže.

Fraktalni čas – Vizija človeštva pred in po letu 2012

Starodavne kulture so čas dojemale kot večni krožni ples – ogromne valove energije, ki se pretakajo po vesolju in na svojem potovanju združujejo preteklost in prihodnost. Sodobna znanost se z njimi strinja. Fizikalno povedano: čas se zlije s prostorom, skozi katerega potuje in tako ustvarja prostorski čas, rahlo kvantno valovanje, ki omogoča obstoj vesolja.

Čedalje več dokazov podpira domnevo, da je časovno valovanje periodičen pojav. Valovi in zgodovina znotraj le-teh se ponavljajo po principih kroženja. Vsak nov krog prinaša okoliščine iz preteklosti, ki so z vsakim ‘ponovnim rojstvom’ bolj intenzivne. Prav ta fraktalni čas povzroča dogodke v vesolju in naših življenjih. Z uporabo formul, ki jih dandanes šele začenjamo razumeti, so starodavna ljudstva Majev fraktalni čas upodobila na vrsti koledarjev, kakršnih odtlej ni uporabljal nihče drug. Ker so razumeli kroženje časa, so vedeli, da so okoliščine prihodnosti zabeležene že v preteklosti. Napovedali so tudi misteriozni datum, ko se bo končal trenutni cikel in ko se bo začela nova zemeljska doba. Gre za 21. december 2012. Da bi razumeli skrivnost leta 2012, moramo pravilno razumeti časovni sistem, kakršnega so predstavili Maji. Ta knjiga je posvečena odkritju časa kot govorice preteklosti, napovedovalca prihodnosti in znanilca novega sveta.

Nekateri znanstveniki, misleci in zgodovinarji pravijo, da se bo 21. decembra 2012 naša generacija soočila z enim največjih izzivov v zadnjih 5.125 letih. Po starodavnem majevskem koledarju dolgega štetja, je omenjeni datum povezan z mnogimi skrivnostmi, ki nam jih Gregg Braden pomaga razumeti.

V knjigi Fraktalni čas Gregg Braden s pomočjo fraktalnih vzorcev razlaga nastanek in delovanje model fraktalnega časa – časa torej, ki se z vsemi dogodki, značilnostmi in okoliščinami ponavlja v intervalu 5.125 let. 21. december je datum, ko naj bi se zaključil tako imenovani veliki cikel in se začel novi. Ta pomemben dogodek bo vplival tako na naše intimno, zasebno življenje, kot tudi na svet v celoti, zato je pomembno, da se nanj pripravimo. Od načina, kako se bomo z izzivom spoprijeli, je odvisno, kako se bo ‘svet vrtel’ naslednjih 5.125 let.

Odgovor na vprašanje Kaj lahko pričakujemo po 12. decembru 2012? se skriva v starodavnih zapisih časa, na podlagi katerih Gregg Braden oblikuje doslej precej nepoznan časovni model in predstavlja tako imenvano časovno računalo.

Braden združuje sodobne izsledke o frraktalnih vzorcih s starodavnimi spoznanji o časovnih ciklih in na zelo nazoren način prikaže, kako se prav vse – vojna in mir, veselje in žalost – ponavlja po principu kroženja. Ko se vzorec vrne na izhodiščno točko, se ustvarijo enaki pogoji kot ob začetku prejšnjega cikla. Najbolj neverjetno dejstvo pa je, da so fraktalni vzorci dokazljivi. Lahko jih izmerimo in predvidimo!

Avtor trdi, da se lahko na prihodnost pripravimo, če ponavljajoče se vzorce pravilno razumemo. Tako se lahko izognemo napakam, ki smo jih delali v preteklosti – kot človeštvo in kot posamezniki.

Ker so se v zadnjem času v javnosti pojavile škandalozne napovedi o koncu sveta, ki naj bi se zgodil leta 2012, Gregg Braden na razumljiv način razlaga ozadje omenjenih napovedi in ovrže govorice o koncu sveta. Zagotavlja, da se svet leta 2012 ne bo prenehal vrteti, pač pa bomo vstopili v nov zemeljski cikel, ki se ga bomo morali vsi skupaj lotiti s pravo mero zrelosti in odgovornosti.

V prilogah se nahajajo pripomočki za vpogled v prihodnost, ki jih lahko uporabite kot časovno računalo.

Knjiga Fraktalni čas vam bo pomagala oblikovati predstave o prihodnosti po letu 2012. Naučili se boste uporabljati časovno računalo in izvedeli veliko zanimivega o starodavni, visoko razviti in zelo napredni civilizaciji Majev.

O Avtorju

Gregg Braden, svetovno priznani avtor številnih prodajnih uspešnic po izboru eminentnega ameriškega časnika The New York Times, je pogost gost na mednarodnih konferencah o vlogi duhovnosti v tehnologiji. Tako v svojem knjižnem prvencu Prebujanje v točki nič (Awakening to Zero Point) kot tudi v pionirskem delu Hoja med svetovi (Walking Between the Worlds) in v kontroverznih mojstrovinah Učinek Izaije (The Isaiah Effect) in Božja šifra (The God Code) se Gregg Braden tudi tokrat odpravi onkraj tradicionalnih mej znanosti in duhovnosti, da bi na ta način odprl vrata našim največjim zmožnostim. Spoznajte, zakaj nas največje obdobje miru, sodelovanja in zdravljenja še čaka!

Več o knjigi Fraktalni čas si lahko preberete tukaj.

Stres in čustveno zdravje

Ne odločajo samo dejavniki okrog nas o tem ali bomo v stresu ali ne, ampak tudi naša interpretacija teh dejavnikov. Naše zdravje je v veliki meri odvisno od tega, kako ustrezno in učinkovito se spoprimemo z izzivi, ki smo jim izpostavljeni.

Jasno je, da moramo poleg skrbi za telo poskrbeti tudi za duševno počutje. Ljudje, ki živijo stabilno in uravnoteženo družinsko in poklicno življenje, imajo večjo sposobnost obnavljanja imunskega sistema kot drugi. Manjša bolezen je opozorilni signal telesa, ki nam pravi, da moramo spremeniti svoje obnašanje ali stil življenja. Če taka opozorila spregledamo, se lahko razvije resnejša bolezen.

Naša duhovna stran je naš notranji glas ali intuicija, ki ve kaj je za nas dobro in kaj ne. Igra pomembno vlogo pri iskanju uravnoteženega življenja. Mnogi ljudje pa ignorirajo svoj notranji glas, ker ga zaradi stresov ne slišijo več. Vse kar storimo z namenom, da bi vzpostavili spet stik z našo intuicijo, nam pomaga najti ravnovesje v življenju in koristi našemu čustvenemu zdravju.

Začetek življenja ni rojstvo

Mnogi astrologi osebnost obravnavajo kot samostojno celoto, ne da bi jo gledali kot del sistema, vključno s tem, od kod ta oseba izhaja in kaj se z njo dogaja, ter predvsem – zakaj. Psihologija ogromno časa porabi za to, da najde vzorce, vzore, korenine, vzroke. Naša povezanost s koreninami je v resnici mnogo večja, kot smo si pripravljeni priznati.

Vemo seveda, da nekatere lastnosti podedujemo, veliko vzorcev pa privzemamo v otroštvu, dobi odraščanja in še kasneje. Še pomembnejši – a zanje večinoma sploh ne vemo! – pa so vzorci, pridobljeni v času nosečnosti naše matere.

Morda je slišati presenetljivo ali pa celo šokantno, vendar horoskop izredno natančno odseva, kaj je čutila mati, ko je izvedela, da smo na poti, kako se je odzval oče, ali pa je cela nosečnost potekala v harmoniji in skladnosti. Enako jasno je videti, kako smo prišli na svet – ali je bilo vse mirno ali pa nekako na hitro, ali smo čutili osvoboditev ali pa je šlo za muko, carski rez in podobno. Obstaja poseben način, kako lahko take pomembne dogodke in vtise ocenimo tudi časovno.

O tem aspektu horoskopa govori posebna teorija, ki jo je pred leti opisal in vpeljal svetovno znani ameriški astrolog Tad Man. Poimenoval jo je “astrologija življenjske dobe” (v originalu “Life-Time Astrology”), ker gre za vpogled v celotni ciklus življenja naenkrat, brez dodatnih izračunov, pa bi ji smeli reči tudi “astrologija življenjskega cikla”. Po tej teoriji se življenjski ciklus ne prične z rojstvom, temveč s spočetjem, razdeljen pa je na tri glavna obdobja razvoja, in sicer na nosečnost (deset lunarnih mesecev), otroštvo (sto lunarnih mesecev) in odraslost (tisoč lunarnih mesecev). Rojstvo samo je predstavljeno z ascendentom, znamenje, v katerem se nahaja ascendent, pa nam pove veliko o tem, kako smo prišli na svet …

Celoten članek Začetek življenja ni rojstvo si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Duhovnost kot droga

Od vseh vrst odvisnosti je verjetno najtežje govoriti o duhovni oz. religiozni odvisnosti, saj diskusija o tej temi zadeva najgloblje intimne kotičke človekove osebnosti. Mogoče pa je ravno zato duhovnost najbolj dovzetna za zmote in zablode – nikjer drugje namreč ni mogoče najti tako velike izbire izgovorov in opravičil kot tu.

Na ravni duše in Boga je težko določati kategorije ali enote, nekakšen standard, ki bi jasno določil to področje in bi se lahko pripadniki povsem različnih kultur čisto dobro razumeli, tako kot se lahko sporazume fizik ali kemik iz Japonske z znanstvenikom iz Portugalske. Njun strokovni jezik je enak in omogoča jasno komunikacijo. V duhovnosti pa take enotnosti ni in jo je tudi (praktično) nemogoče doseči, vsaj v današnjem svetu; duhovnost namreč sprejemamo intuitivno, skoraj nagonsko od staršev, kulture, prevladujoče religije, duhovnih avtoritet itn. Ko je vtisnjena v podzavest (ali kakorkoli že rečemo človeški intuitivni, duševni plasti), jo je težko izbrisati ali spremeniti.

Kdor je dovolj bister, zlahka ustvari nekakšna »pravila igre«, pojasni delovanje sveta, predstavi tako ali drugačno podobo Boga, določi družbene zakonitosti in vse skupaj ogradi z logičnim miselnim okvirom. Na podlagi izjemno izvirnega modela duhovnosti, ki ga je začrtal prvi učitelj, lahko njegovi nasledniki ustvarijo svoje različice, njihovi nasledniki spet nove itn., dokler se izvorni (in ponavadi pristni) nauk neskončno ne razveja … in razvodeni.

V tem oceanu »duhovnosti« plava večina lačnih ribic, ki hlastajo po duhovni hrani, vmes pa je tudi obilo trnkov, ki so jih nastavili »veliki učitelji«, željni moči, občutka duhovne vzvišenosti in udobja. Ko se tega trojega nabere preveč, se njihova prevzetnost toliko poveča, da prekrije vse sledi začetne duhovne iskre, ki je nekoč dejansko tlela. Tako se lahko celo gibanja, ki so bila nekoč povsem čista, sprevržejo v legla zla – samo zaradi človekove slabosti, ki ga preplavi, ko dobi v roke oblast. Če želite koga zares dobro spoznati, ga postavite na oblast v duhovni skupini – če ni zares vzvišena osebnost, bo takrat pokazal svojo najtemnejšo stran.

Religiozna dediščina prejšnjih stoletij je stkana iz strogega odnosa duhovnih avtoritet do podložnikov. Svečeniki, duhovniki, menihi, zlasti tisti najvišji na hierarhični lestvici, so bili marsikje obredno čaščeni in spoštovani ter so veljali za neoporečne, transcendentne. Pravzaprav je bilo bogokletno gojiti slabe misli o njih, božjih poslancih v tem svetu. Tudi če so bili morilci, posiljevalci, tatovi, ničvredneži. Ne trdim, da so bili vsi taki, vsekakor pa jih ni bilo malo, toda množice so bile pred njimi nemočne, njihova »duhovna« moč je bila prevelika.

Vzorec takega odnosa do religioznih avtoritet se je po mnogih stoletjih razbohotil v skupnem nezavednem zahodne kulture kot velika trdnjava. Zato smo tudi danes, ko religija zavzema le še sekundarno vlogo v družbi, zelo podložni klanjanju verskim voditeljem. Če se nad vsemi razpoložljivimi razočaramo, pa se ne moremo ubraniti hrepenenja po iskanju tistega pravega, ki bi se mu lahko poklonili in tako odrešili svojo dušo. Kakšen oblak prekrije človeka, ko najde »vse odgovore na življenjska vprašanja«, je težko reči, so pa psihološki sociologi pri posameznikih in zlasti skupinah, ki jih življenjska pot zanese v duhovne vode, opazili nekaj podobnih potez. Celoten razvoj so razdelili na tri stopnje: zgodnjo, srednjo in pozno; sili, ki človeka žene v tako nezdravo duhovnost, pa pravijo strupena vera …

Celoten članek Duhovnost kot droga si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.