Posadite in pojejte

Začnite z načrtovanjem vašega lastnega naravnega vrta in hkrati privabite na vaš vrt koristne žuželke.

Posadite užitne rastline, pa čeprav jih nasadite le v lončke, saj se boste tako lažje povezali z naravo ter pridelali svežo in zdravo hrano. Poleg tega pa boste na vrt privabili tudi žuželke, ki so koristne za vaše rastline, zemljo in okolje.

Da bi lažje začeli, najprej premislite o koristni zamenjavi prostora; na primer zasadite sadno drevo ali pa drevo, ki bo nudilo senco. Sami veste kaj vam najbolj ustreza, tako da je najbolje, da se odločite po lastnem občutku.

Lahko pa ohranite bolj konvencionalen pristop in posadite zelenjavo ali zelišča. Pri izbiranju rastlin, ki bi jih radi posadili, pa pomnite da večina sadja in zelenjave raste najbolje, če imajo vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan. Prav tako pa razmišljajte ekološko in temu priredite tudi vaš vrt, tudi če je še tako majhen.

Napad na metulje

Preteklo leto je bilo eno izmed najslabših za Monarha, ki je vrsta metulja. Hude nevihte s točo v Mehiki (ki je ena izmed Monarhovih zimskih domovanj), katerim je sledilo skoraj 40 centimetrov dežja, je populacijo teh metuljev razpolovilo.

Poleg tega, pa so ogrožena tudi domovanja teh metuljev zaradi opustošenja, ki ga za sabo pušča človek. Zaradi takšnih in podobnih stvari je ta vrsta metulja postala že skoraj ogrožena.

Za razliko od ostalih insektov v zmernem podnebju, Monarh ne more preživeti dolge in mrzle zime. Zato zimo preživijo v zatočiščih; populacija Monarhov, ki se skozi leto nahaja na področju  zahodnem področju Rocky Mountains v Ameriki se pozimi od tam preseli čez mrzlo obdobje med drevesa Kalifornije, tisti ki pa se nahajajo vzhodno od Rocky Mountainsa, pa odpotujejo za ta čas v gozdove Mehike.

Do sedaj še ni bilo zabeleženo ali videno, da bi se katerakoli druga vrsta metulja selila tako kot se seli Monarh, kar je pa še bolj neverjetno pa je to, da ti metulji potujejo v kolonijah in na iste kraje vsako leto. Obstoj teh metuljev je na žalost odvisen od dreves na katerih domujejo. Problem pri tem pa je ilegalno sekanje dreves v Mehiki, ki hkrati uničuje tudi te metulje.

Poleg tega pa ubija te metulje tudi porast koruznih in sojinih polj, ki so gensko spremenjena tako, da so odporna na kakršne koli herbicide, kar omogoča kmetom, da lahko polja po mili volji posipajo z uničevalcem plevela, kar dejansko pobije vse razen koruze in soje. To pa seveda preprečuje metuljem, da bi si odpočili na rastlinah.

Drevesa rastejo hitreje?

Študija gozdov je pokazala, da je v enem izmed opazovanih gozdov, v enem letu zrastlo za kar 1.8 ton lesa na 0,5 hektarja gozda. Drevesa v tem gozdu, ki se nahaja na območju Maryladna v ZDA, rastejo hitreje, kot pa so kdaj koli v zadnjih 225 letih.

Razlog za to pa naj bi bile višje temperature, povišanje ogljikovega dioksida v zraku ter daljše sezone, v katerih drevesa rastejo.

To spremembo so odkrili raziskovalci, ki so več kot 20 let spremljali rast petinpetdesetih dreves v gozdu. Ta drevesa so nato primerjali s tistimi, ki so stara 225 let in več in rezultati te primerjave so pokazali da je kar 90% dreves v zadnjih letih zrastlo dva do štirikrat hitreje, kot leta poprej.

Tukaj se postavlja vprašanje, ali je to redek pojav, ali pa je kakor pravijo znanstveniki: najbolj verjetna razlaga za ta fenomen pa je povezana s klimatskimi spremembami. V zadnjih 22 letih se je nivo ogljikovega dioksida v zraku povišal za 12%, povprečna temperatura se je dvignila za prbl. 2 stopinji, sezona rasti pa je daljša za 7,8 dni.

Sicer je malo čudno, da bi en teden več rasti na leto ravno enormno pripomogel k takšnemu povečanju rasti, saj se to obdobje po vsej verjetnosti iz leta v leto spreminja. Zadnje čase je vse več takih ‘odkritij’, ki se na koncu izkažejo za domneve ali pa da je bil opazovalni čas znatno krajši kot je zapisano. Kaj je resnično vplivalo na rast dreves bo verjetno pokazal čas in še več preverjenih raziskav.

Varujmo pragozdove

Uničevanje gozdov povzroča petino vseh emisij na Zemlji. Večina teh emisij pa prihaja seveda od avtomobilov, letal ter vlakov.

Pragozdovi so dolga leta ohranjali harmonijo življenja na Zemlji, saj dajejo dom dvem tretjinam živali na Zemlji. Prav tako pa pomagajo pri ohranjanju primerne klime, saj lahko drevesa vskrajo in shranijo ogromne količine ogljikovega dioksida.

Sekanje in požiganje gozdov pa to harmonijo zmotita, saj se ogljikov dioksid iz dreves sprosti v ozračje, poleg tega pa je vse manj dreves, ki bi ga lahko vezala nase.

Raznolikost na Zemlji pa je prav tako na nek način odvisna od dreves. Ta raznolikost pa nam lahko v prihodnosti pride še kako prav, saj bomo vedno bolj potrebovali bistvene stvari za preživetje – vodo, hrano ter zdravila.

Greenpeace pa si je skozi leta že priboril veliko zmag, za zmanjšanje krčenja gozdov:

• Območje Amazonke počasi prihaja nazaj v prvotno stanje, saj so omejili krčenje gozdov.
• Leta 2009 je kanadski Great Bear deževni pragozd postal zaščiteno območje.

Vendar pa so to majhni koraki do velikega cilja, saj bo potrebno prenehati z množičnim sekanjem gozdov do leta 2015, če želimo ohraniti pragozdove ter ugodno podnebje.

10 razlogov, zakaj bi vas moralo skrbeti za drevesa

Veliko je dobrih razlogov, zakaj bi moral vsakdo izmed nas posaditi kakšno drevo.

Podajamo vam 10 glavnih razlogov, ki vas bodo morda prepričali, da boste v bližnji prihodnosti posadili kakšno drevo:

1. Drevesa so veliki zeleni filtri, kateri pomagajo filtrirati onesnažen zrak iz izpuhov, domov, tovarn itd. S tem pa pripomorejo k zmanjševanju ozonske luknje.
2. Drevesa lahko dvignejo ceno parcele za kar 20%!
3. Drevesa filtrirajo tudi vodo in jo tako čistijo.
4. Če imate parcelo na erozivni podlagi, pripomorejo drevesa k temu, da zmanjšajo možnost te erozije oz zdrse zemlje.
5. Že samo eno mlado drevo je enakovredno klimatski napravi, katera bi hladila 10 sob in delovala 20 ur na dan!
6. Eno veliko drevo na zahodni strani vašega doma vam bo prihranilo 12% na vašen računu za energijo. Več dreves, ki mečejo senco skozi okna, pa vam lahko prihrani kar 50% pri računih za elektriko , saj vam ne bo potrebno prižgati klimatske naprave.
7. Drevesa nudijo zavetje, hrano ter dom manjšim živalim.
8. Sama prisotnost dreves, dokazano zmanjšuje nivo stresa že v roku petih minut, prav tako pa znižuje krvni tlak ter napetost v mišicah. (vir: Dr. Roger Ulrich, Texas A&M University)
9. Če bi nasadili več dreves ob cestah bi letno zmanjšali več ton ogljikovega dioksida.
10. 1 hektar gozda dokazano vpije tudi šest ton ogljikovega dioksida in odda 4 tone čistega kisika.

Zato ni razloga, da ne bi posadili vašega drevesa že danes!

« Previous Page