Hiše iz živih dreves

Patrick Dougherty je ustvarjalec, ki si je zamislil nenavadno povezavo z naravo. Naredil je eko hiše iz mladih dreves po metodi, kot ptice delajo svoja gnezda.  Ustvaril je kar nekaj različnih oblik, kako pa stvar izgleda si oglejte na spodnjih slikah.

Foto: Arhiv avtorja

Papirnate vrečke uporabite večkrat

Papirnate vrečke navadno zavržemo že po pravi uporabi. Čeprav je vsekakor bolj okolju prijazno, da v trgovini vzamemo papirnato vrečko, pa to še ne pomeni, da lahko to tudi po uporabi odvržemo.
Prinašanje lastnih vrečk v trgovino je dober način kako do manj odvečnih odpadkov. Vendar pa nekateri ne pomislijo na to, da lahko tudi papirnate vrečke uporabimo večkrat.

Le malo papirnatih vrečk je narejenih iz recikliranih ali alternativnih vlaken. To pa seveda pomeni, da se vseeno požaga veliko dreves za proizvodnjo takšnih vrečk. Res je, da je danes vse več zbirališč papirja, vendar pa lahko papir dejansko recikliramo le nekajkrat.

Vlakna se namreč s časoma razgradijo in niso več zmožna držati papirja skupaj. Zato je vsekakor bolje, da papirnate vrečke najprej dejansko porabimo do konca njihove vzdržljivosti, preden jih damo v recikliranje.

Te vrečke pa lahko uporabimo tudi na več načinov, kot na primer za podlago živalskim kletkam, kar je vsekakor bolje kot pa da za podlago uporbimo kakšen umetni material.

Vpogled v suho preteklost Afrike

Raziskava dreves v severozahodnem delu Afrike je pokazala, da so ta doživela večja obdobja suše v 13, 16 in sedaj v 20 stoletju.

Skupina znanstvenikov iz različnih držav je uporabila informacije pridobljene z drevesnih letnic starih dreves v Afriki in tako dobila vpogled do leta 1179. Eno od dreves, ki so ga našli v Maroku, pa datira celo v leto 883!

Večina  severne Afrike spremlja vremenske informacije že 50 let, vendar pa so takšne analize seveda prekratke, da bi lahko razkrile kaj se je dejansko dogajalo v preteklosti v tej klimatski regiji.

En izmed najbolj pomembnih načinov, da bi lahko razumeli klimatsko variabilnost je uporaba t.i. proksi zapisa in ena izmed najbolj zanesljivih metod je prav pregled letnic dreves. Ta zapis je namreč zapis zgodovine, pridobljen preko opazovanja naravnih fenomenov, v tem primeru drevesne letnice.

Omenjena ekipa je torej prva, ki je zbrala celo mrežo kronoloških podatkov preko severne Afrike, pri čemer je analizirala vzorce preteklih suš. Razultat teh raziskav pa je, da trenutna suša 20 stoletja soupada z izsledki, ki so jih izdelali klimatski modeli; na sušo torej definitivno vplivajo tudi novodobne klimatske spremembe.

Varujmo pragozdove

Uničevanje gozdov povzroča petino vseh emisij na Zemlji. Večina teh emisij pa prihaja seveda od avtomobilov, letal ter vlakov.

Pragozdovi so dolga leta ohranjali harmonijo življenja na Zemlji, saj dajejo dom dvem tretjinam živali na Zemlji. Prav tako pa pomagajo pri ohranjanju primerne klime, saj lahko drevesa vskrajo in shranijo ogromne količine ogljikovega dioksida.

Sekanje in požiganje gozdov pa to harmonijo zmotita, saj se ogljikov dioksid iz dreves sprosti v ozračje, poleg tega pa je vse manj dreves, ki bi ga lahko vezala nase.

Raznolikost na Zemlji pa je prav tako na nek način odvisna od dreves. Ta raznolikost pa nam lahko v prihodnosti pride še kako prav, saj bomo vedno bolj potrebovali bistvene stvari za preživetje – vodo, hrano ter zdravila.

Greenpeace pa si je skozi leta že priboril veliko zmag, za zmanjšanje krčenja gozdov:

• Območje Amazonke počasi prihaja nazaj v prvotno stanje, saj so omejili krčenje gozdov.
• Leta 2009 je kanadski Great Bear deževni pragozd postal zaščiteno območje.

Vendar pa so to majhni koraki do velikega cilja, saj bo potrebno prenehati z množičnim sekanjem gozdov do leta 2015, če želimo ohraniti pragozdove ter ugodno podnebje.

London namerava do leta 2025 posaditi 2 milijona dreves

Župan Londona je naznanil načrt z imenom “2 miljona dreves“, ki bo pomagal pri borbi proti klimatskim spremembam.

Načrt temelji na predpostavki, da bi naj ta drevesa pripomogla k zmanjšanju efekta segrevanja urbanih področij, pri katerem mesto zajame več toplote, zaradi pločnikov, prometa in zahtev po energiji.

Županov okoljevarstveni svetovalec je izrazil skrb zaradi previsokih temperatur v mestu London, saj izsledki kažejo, da so se povprečne letne temperature v mestu dvignile za 3.9 stopinj Celzija, do leta 2080, pa se lahko dvignejo še za 6-10 stopinj več.

To pa lahko preprečijo z višjo stopnjo zelenja v mestu, saj študije namreč kažejo, da bi lahko že samo 10% več rastlinja v mestu odpravilo ta učinek. Posaditev dveh milijonov dreves pa je na žalost dovolj le za polovično pokritost teh zahtevanih 10% rastlinja. Zato bodo verjetno nadaljni načrti vključevali tudi pozelenitev večjih streh na nebotičnikih.

Vsekakor je to odličen začetek in pomemben prvi korak v tej smeri.