Pozitivna diskriminacija

Saj poznate reklo: “Tiste ljudi, ki jih ima Bog najraje, tiste najbolj tepe”. Kdo so ti srečneži v nesreči?

Matere samohranilke, brezposelni delavci, bolniki in drugače trpeči? Ne dvomim v to. Morda je to klasičen odgovor človeka, ki vidi stvari zgolj na površini. Kaj pa, če so to morda uspešne mlade ženske, ki so povrhu še lepe in privlačne? Kaj, če so to uspešni moški srednjih let, ki imajo lepo ženo in dva uspešna otroka, a povrhu še – bog ne daj – mlado ljubico?? Nikoli ne veste, kje koga čevelj žuli, pa čeprav po vašem mnenju čevljev sploh ne potrebuje.

Spoštovane in spoštovani. Tokrat bi rada spregovorila o predsodkih, ki so na zgoraj opisani ravni kulturni in stereotipni, na ravni človeške psihe (ki naj, če želi ohraniti duševno zdravje, teži k mentalni higieni) pa predstavljajo moment potlačitve in utajitve.
Ter zavisti. Zavisti do tistih, ki imajo morda nekaj, kar mi nimamo. In do tistih, ki si upajo pogledati čez – ki zmorejo pokazati svoje dobre in slabe plati ter za svojo srečo ali nesrečo ne krivijo niti boga, niti soseda. Ampak se preprosto zavedajo, da so oni sami tisti, ki nosijo odgovornost za vse, kar so in kar še nameravajo postati.

Diskriminacija se v običajnem jeziku (t.j. zdravorazumsko) ponavadi nanaša na rasizem več vrst. V literaturi lahko zasledimo izraz ksenofobija, ki pomeni strah pred tujci. Kdo so ti tujci? Ali so to zgolj ljudje druge narodnosti? Temnopolti? Ne.

Prvič – tujec je vsak, ki izraža heterološke tendence v psihi človeka, ki drugačnosti ne prenese. Tujec je vedno tisti, ki je drugačen. Morda je to vaša »čudna« soseda, ki gleda v skodelico in napoveduje prihodnost. Morda je to tista nastavljaška frajla, ki se vsakič pripelje z drugim (dragim) avtom. Dragi moji ljudje, ali se kdaj vprašate, zakaj to dekle počne to, kar – po vašem – počne? Sočutje, toleranca do različnosti? Drugič – tujec je tisti, ki je na boljšem položaju od tistega, ki se proti »tujčevstvu« bori. To pa sta dekle in moški, omenjena na začetku članka. Tretjič in zadnjič, tujec je vedno nekdo, ki lomi tradicionalne okvire zdravorazumskih predpostavk in s tem vnaša grožnjo v pogosto lažno harmoniziran svet »običajnega človeka« …

Celoten članek Pozitivna diskriminacija si lahko preberete na spletni strani utrinek.si