Prihranite denar v kopalnici

Veliko ljudi zapravi ogromno denarja v kopalnici, pa se tega verjetno še zavedajo ne. Zato je tu nekaj praktičnih nasvetov, kako prihtaniti denar na preprost način.

Šampon

Večino ljudi misli, da bodo lasje dobro oprani le, če si bodo nanje stisnili celo dlan šampona. Vendar pa po podatkih sodeč zadostuje za to že količina 2.5cm velikega kroga (povprečje je izračunano za lase srednje dolžine).

Zobna pasta

V oglasih po navadi vidimo zobno ščetko, na kateri je cel kup zobne paste. Vendar pa je to navadno pretiravanje, saj zobozdravniki pravijo, da je dovolj že količina v velikosti graha. Nekateri strokovnjaki so celo mnenja, da lahko preveč zobne paste celo poškoduje sklenino, zaradi kemikalij, ki jih zobna pasta vsebuje. Ščetkanje zob je namreč tisto, ki bo očistilo zobe.

Deodorant

V Ameriki so izračunali, da so leta 2006 Američani zapravili kar neverjetnih 2.3 milijarde dolarjev za deodorante. Dermatologinja Dr. Jeanine Downie pa je v New York Times izjavila, da bi lahko ljudje, ki niso pogosto v stresnih situacijah uporabljali veliko manj deodoranta, kot pa ga drugače uporabljajo. Pretirana uporaba namreč med drugim škoduje  oblačilom, sproči alergične reakcije ali ustvari kakšne druge zdravstvene probleme.

Toaletni papir

Verjetno je izjava Sherly Crow glede toaletnega papirja vsem znana. Ta je namreč v intervjuju izjavila, da je za potrebo dovolj že en listič wc papirja. Morda se nekaterim zdi to malce smešno, vendar pa bi na ta način lahko na leto ohranili 423,900 dreves.

Voda

Največ pa lahko seveda prihranimo pri podabi vode, če se le malo potrudimo. Že z krajšo, štiri minutno prho lahko prihranimo med 70 do 150 litri vode. Povprečno stranišče porabi približno 26 litrov vode dnevno za splakovanje, če pa bi v kotliček postavili polno steklenico, pa bi prihranili dodatnih nekaj litrov vode na vsako splakovanje. Pri varčevanju z vodo pa seveda veliko štejejo tudi malenkosti, kot na primer, da zaprete vodo medtem, ko si ščetkate zobe, ali pa med britjem.

Propolis za zdravje

Medicina vedno več poudarkov namenja alternativnim metodam zdravljenja, v katero so vključena naravna zdravila. Med njimi nikakor ne smemo spregeldati propolisa.

Propolis je zdravilo, ki ga proizvajajo čebele in deluje proti virusom, bakterijam in glivicam. Strokovnjaki ga omenjajo kot zdravilo 21. stoletja. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je slaba lastnost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili.

Uživamo ga pri anemiji, respiratornih težavah, negi ustne votline, v dermatologiji, za utrditev imunskega sistema, pri infekcijah prebavnega trakta, zaščiti jeter, v kozmetiki in pri odrgninah, ker nudi bakterijsko in glivično zaščito, ter pospešuje regeneracijo tkiva.

Čebelji proizvod

Ime propolis izhaja iz grške besede pro – pred ali prej in polis – mesto, zaradi njegove uporabe pri izgradnji in uravnavanju vhoda v panj. Kot ime se propolis uporablja po celem svetu. Zgodovinski zapisi kažejo, da je bil propolis cenjeno zdravilo v medicini Egipčanov, Babiloncev, Arabcev, Grkov, Rimljanov in drugih starih narodov. V zapisih iz 12. stoletja je opisano, da je bilo zdravljenje ustne votline, žrela in kariesa dovolj učinkovito le s propolisom.

Propolis je zdravilen proizvod, smolnate strukture, rumene ali temno rjave barve, značilnega vonja, ki ga z drevesnih popkov in skorje nabirajo čebele. Čebele ga potrebujejo za popravilo razpok znotraj panja, za čiščenje satovja, ki služi skladiščenju medu, cvetnega prahu ali kot leglo za ličinke, z njim uravnavajo temperaturo in balzamirajo vsiljivce, ki jih ne morejo odstraniti iz panja. Z njegovim hlapenjem se v panju ustvarjajo neugodni pogoji za razvoj bakterij in glivic, ki lahko ogrozijo zdravje družine. Ena čebelja družina (en panj), letno nabere od 150 do 400 g propolisa.

Sestava

Kemijska sestava propolisa še ni popolnoma razjasnjena. Glavne substance izhajajo iz treh izvorov: iz rastlinskih izločkov, iz substanc čebeljega metabolizma in dodanih snovi v času njegove obdelave. Analiza v Angliji je odkrila 150 različnih sestavin v propolisu, zadnje raziskave so jih pokazale celo 180.

Vsebnost snovi v propolisu je odvisna od vrste rastlin, ki jih obiščejo čebele med pašo. Razlikuje se po barvi, vonju in zdravilnemu vplivu, ki je odvisen od sestavin in letnemu času bere. Znano je, da propolis vsebuje različne smole in podobne sestavke, balzame, eterična olja, vosek, pelod, flavonoide, minerale in tako imenovane rastlinske hormone. Propolis je bogat z različnimi flavonoidi (galangin, kvercetin, krizin, kempferol, apigenin, pinocembrin, pinobaksin), ki so v rastlinskem svetu zelo razširjeni, njihova vloga pa je zaščitita rastline pred patogeni iz okolice.

Lastnosti propolisa

Propolis je na temperaturi izmed 25 in 45°C gosta, lepljiva tekočina, pri temperaturi nižji od 15°C postane trd in lomljiv in na temperaturi višji od 45°C gumijasto lepljiv. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je to slabost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili. Kot močan antioksidant učinkovito deluje proti prostim radikalom, ki so povzročitelji številnih bolezni, tudi najtežjih kot so, ateroskleroza, katarakta, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

Propolis se uporablja v stomatologiji kot sredstvo pri zdravljenju paradentoze in utrjevanju dlesni. Preventivno deluje proti vnetju grla, odlične rezultate pa dosega pri zdravljenju infekcij, opeklin, odprtih ran in zdravljenju čirov prebavnega trakta. Raziskave potrjujejo, da krepi imunski sistem in ima neposredni protikancerogeni učinek. Mnogi strokovnjaki ga imenujejo, zlati proizvod 21. stoletja.

Nova odkritja

Nove raziskave so potrdile, da propolis, zaradi specifične sestave flavonoidov v kombinaciji z ostalimi terapevtskimi zdravili, učinkovito preprečuje nastanek tumorjev, prav tako pa je učinkovit pri njihovem zdravljenju.

Vir: bambino.si