Za cvetočo in vedro zimo

V dolgih večerih, ko vladata mraz in gledamo drevje brez listov ter rastline brez cvetov se nam hitro stoži po barvnih, pisanih in dišečih cvetovih. Prebujeni cvetovi poživijo vzdušje v prostoru in v nas samih. Silimo lahko različne vrste čebulnic, lahko so to hijacinte, amarilis ali katere druge. Med najpogostejšimi, ki jih tudi v tem času zasledimo v razno raznih trgovinah sodita prav gotovo amarilis in hijacinte.

Siljenje čebulic prinaša v naše prostore pomlad pred svojo naravno sezono. Če hočemo čebulice spodbuditi k zgodnejšemu cvetenju moramo posnemati pogoje, ki bi bili v naravi v poznejših mesecih. Zakaj bi ali pa ne bi to počeli je več razlogov, odločitev pa prepuščamo vam samim.

Pri nakupu čebulice bodite pazljivi, da  izberete čebulico, ki ni nagubana, je velika tako kot večina in ne manjša, ni plesniva in podobno, skratka na videz zdrava. Kajti edino tako bo siljenje uspelo. Koliko jih kupimo je odvisno kakšen rezultat želimo, če izbiramo hijacinte so skupine treh do petih videti najbolje, če izbiramo amarilis pa je ena povsem dovolj, saj poznamo tudi več stebelne amarilise in več čebulic v enem loncu bi ob več cvetovih bilo prav kičasto. Če se odločimo za skupine pazimo, da bo lonec dovolj velik, tako da se nobena izmed čebulic, ki jih posadimo ne dotika roba posode. Siljenje poteka pri vseh čebulicah podobno, opisali bomo siljenje amarilisa.

Načeloma je čas, da čebulice posadimo od oktobra pa do aprila. Najprej se moramo odločiti kdaj želimo, da bo amarilis v polnem cvetu. Čebulico posadimo 6-8 tednov pred želenim datumom.  Za sajenje izberemo lonček, ki je le malo večji (2-4 cm) od premera čebulice. Predlagamo, da velikansko čebulico amarilisa postavite v stekleno vazo, napolnjeno z lepimi kamenčki ali školjkami, barvnim peskom, ter tako dobimo zanimivo dekoracijo, ki lahko v zimskem času krasi naš dom.
Lahko pa jo posadimo v povsem običajno, v zemljo, dobro odceden substrat, do polovice ali dveh tretjin njene višine. Pred sajenjem čebulico namočimo za približno 12 ur v mlačno vodo. Pri tem naj bodo v vodi samo korenine, medtem ko mora zgornji del ostati suh.

Ko čebulico v loncu namestimo, jo dobro zalijemo, ter jo postavimo v temo. To lahko storimo tudi tako, da čez lonec poveznemo kakšno kartonasto škatlo ali s praznim lončkom, pomembno je le, da je rastlina v popolni temi. Le tako se lahko razvije cvetni nastavek. Vedeti moramo namreč, da na svetlobi rastejo listi, v temi pa cvetni nastavek.  Ko cvetni nastavek doseže višino 8 do 12 cm, rastlino odkrijemo, ko pa je steblo visoko 15 cm jo že lahko prestavimo na svetlo in začnemo zalivati.
Tudi pri zalivanju pazimo, da ne bo prišlo do zastajanja vode, saj lahko le-ta povzroči gnitje čebulice. Razvijajoč amarilis zalijemo takrat, ko je substrat na otip suh.

Amarilis zacveti po šestih do osmih tednih, nato pa cveti nekaj tednov. Za podaljšanje cvetenja lahko rastlino, ki je v polnem cvetu ponoči prenesemo v hladnejši prostor (12-18°C).
Rastlino zalivamo tudi še potem, ko odcveti. Ko porumenijo listi jih nekaj centimetrov nad tlemi odrežemo in čebulo izkopljemo, očistimo in shranimo v temen hladen prostor. Nato sledi obdobje mirovanja, ki lahko traja od dva do tri mesece. Po končanem obdobju pa lahko ciklus ponovimo.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Boreč – zdravilna solatna dišavnica, ki je lahko tudi okrasna rastlina

V oko nam hitro padejo modri zvezdasti cvetovi, katere obletavajo čebele, saj so polni nektarja. Boreč je enoletnica, ki je manj poznana kot zdravilna rastlina. Boreč vsebuje snov, ki deluje na žleze, ki izločajo adrenalin, kar ima za posledico večjo budnost in vedrino, ter preprečuje stres.

Za rast potrebuje rahla prepustna tla, saj ne prenaša zastajanja vode. Sejemo ali sadimo ga na sončnih do pol sončnih legah. Zaraste do 80 cm visoko in se razraste v grm, zato mu moramo nameniti dovolj prostora. Posejana semena zagrnemo z zemljo, saj če bodo izpostavljena svetlobi ne bodo kalila. Mesto setve je priporočljivo, tudi poteptati, da izboljšamo stik semena z zemljo ter poskrbimo, da so res vsa semena v temi pod zemljo.  Če sejemo ali sadimo več rastlin naj bodo te med seboj oddaljene 80 cm. V preveliki gneči so rastline občutljivejše na pepelasto plesen in listne uši. Ker zraste tako visoka rastlina  je navadno potrebno nuditi oporo. Lahko pa ga večkrat pinciramo in tako ne ob potreboval opore.

Cveti od junija do septembra, cvetovi se počasi odpirajo od spodaj navzgor.  Ker je to enoletna rastlina in živi le kratek čas, jo je priporočljivo sejati večkrat po malem vse do julija. Za naslednje leto pa se bo zasejal kar sam. Rastline redčimo na razdaljo 50 cm. Starejše rastline boreča bomo le s težavo presadili, saj ima dolge korenine in mehke liste, ki se ob kopanju poškodujejo. Če ga želimo imeti tudi čez zimo svežega, ga v jeseni sejemo v lončke.

Uporaba v kulinariki

Modre cvetove lahko dodamo solatam, saj imajo prijeten okus po kumarah. Mlade liste, ki jih na drobno sesekljamo dodamo kumaričini, paradižnikovi in krompirjevi solati. Dodajamo jih tudi zelenjavnim juham in enolončnicam ali kot dodatek na maslu narejeni zelenjavi. Mlade liste lahko skupaj z listi špinače pripravimo kot kremno špinačo. Cvetove in liste uporabimo lahko sveže ali suhe  kot dodatek omakam. Sveže liste dodajamo raznim namazom, dušenemu mesu. Dodamo jih tudi v pijače in sirupe, saj lajšajo kašelj. Pripravljamo lahko zeliščne čaje iz suhih in svežih listov.

Namig za uporabo

Zaradi globokega koreninskega sistema izboljša težka tla. Prav tako ga sejemo poleg kolerabice in kapusnic, saj odvrača njihove škodljivce.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Z Valentinom do čudovitih barv in bogatega cvetenja

Okenske in balkonske rastline med rastjo potrebujejo veliko hranilnih snovi. Zaloge hranil v zemlji se ob bujni rasti in cvetenju že 4- 6 tednov po saditvi zmanjšajo, zato je potrebno rastline redno dognojevati s tekočimi gnojili.

Če želite imeti barvit in bujno cvetoč balkon, enkrat do dvakrat tedensko rastline dognojite z Valentin tekočim gnojilom za cvetoče rastline. V primeru, da imate posajene pelargonije ali bršljinke, bodo še lepše cvetele ob pomoči Valentin gnojila za pelargonije.

Rastline, ki niso dovolj prehranjene, lažje podležejo vremenskim nevšečnostim, boleznim in škodljivcem, intenzivnost cvetenja je manjša, cvetovi pa nimajo izrazitih barv.

Najboljše darilo za vsako rastlino je Valentin gnojilo.

Bujno cvetoči balkoni in terase niso naključje

Z zemljo in gnojili Valentin boste vašim rastlinam nudili vso potrebno oporo in hranila za zdravo rast.

Balkoni, polni cvetočih in zdravih rastlin, so okras vsake hiše. Vse pa se vedno začne s pravo zemljo in primernim gnojilom. Zemlja ščiti korenine in rastline ter jim omogoča nemoteno rast, kasneje pa koreninam daje oporo, zadržuje vlago in oskrbi rastline s hranili. Gnojila rastlinam nudijo pravo mešanico hranilnih snovi.

Valentin zemlje združujejo prednosti humusa, pripravljenega na osnovi kompostiranega lubja in zelenega komposta, najboljše bele in črne šote ter dodane gline. Odlikujejo jih vse želene lastnosti:

• zračnost in rahla struktura,
• se ne izsušijo in ohranjajo strukturo,
• na površini se ne nabira mah,
• ne vsebujejo plevelov, škodljivcev in bolezni,
• organsko vezane hranilne snovi v njih se glede na potrebe posameznih rastlin postopoma sproščajo,
• 4-5 tednov po presajanju ni potrebno gnojenje in
• skrb za šotišča.

Če želite vaš balkon polepšati z balkonskim cvetjem in drugimi balkonskimi rastlinami, uporabite Valentin zemljo za lončnice. Pelargonije posadite v prav za njih izbrano Valentin zemljo za pelargonije. V kolikor vas mika zasaditev citrusov, izberite Valentin zemljo za citruse. Ljubiteljem kaktej pa je na voljo Valentin zemlja za kakteje, ki je pripravljena na osnovi peska in lončevine za večjo zračnost in odcednost.

In še mnogo več. Za vsako željo se najde rešitev.
Če uporabljate izdelke Valentin.

oglasno sporočilo

Čebele zaznavajo petkrat hitreje kot človek

Čebele so žuželke, ki zaznavajo stvari okoli sebe v povprečju kar petkrat hitreje kot pa človek. To omogoči čebelam hitrejše zaznavanje barv, na podlagi česa lahko lažje manevrirajo med grmovjem in rastlinami v lovu za cvetlicami.

Ta pojav pa ni nekaj nenavadnega, saj vse žuželke z zmožnostjo hitrega letenja vidijo tudi hitreje. Tako imajo možnost uiti naravnim sovražnikom, hkrati pa lahko tako dohitijo ostale čebele.

Dr. Skorupski, ki nadaljuje raziskave s tega področja je povedal: “Mi ne moremo z lahkoto slediti letečemu insektu z očenom, vendar pa insekti lahko sledijo eden drugemu zaradi njihove zmogljivosti ‘hitrega gledanja’. Hitrost zaznave je namreč odvisna od tega, kako hitro lahko celice v očesu zaznajo svetlobo, da lahko nato oko zajame sliko sveta in jo pošlje možganom.“

Čebele tako svoj vid izkoristijo na več načinov; bile so namreč prva žival, za katero so znanstveniki lahko potrdili, da vidijo barve, saj ločijo med svetlobo in senco, prepoznajo oblike, poleg tega pa prepoznajo tudi barvne rože, ki vsebujejo nektar.

Vendar pa čebele porabijo veliko več energije za barvni vid, zato se poraja vprašanje, kako iz tega izluščijo korist. Energije čebele ne morejo uporabljati lahkomiselno, saj jo potrebujejo za to, da ostanejo pri življenju. Zato se zdi, da vidijo barve pri polovični hitrosti, drugače pa vidijo belo svetlobo, ki nudi toliko detaljov, da lahko razločijo najljubše cvetlice in za navigacijo nazaj do doma.