Vlaknine so pomembna sestavina zdrave prehrane

Ste danes zaužili dovolj vlaknin? Verjetno večina tega odgovora na to vprašanje ne bi poznala, saj nas večina ne ve, zakaj so vlaknine v prehrani dejansko tako pomembne.

Zato smo tokrat pripravili članek, ki vam bo sam pojem vlaknine malce bolj približal.

Vlakna preprečujejo prenajedanje

Hrano, ki vsebuje veliko vlaknin, po navadi težje prežvečimo. To pa pripomore k temu, da dobi vaše telo dovolj časa, da vam sporoči kdaj ima dovolj hrane.

Vlakna ne vsebujejo veliko kalorij

Hrana, ki vsebuje vlaknine ima manj kalorij. Tako se hitreje počutite polne, poleg tega pa pojeste še manj kalorij, kar vam lažje pomaga da ‘ujamete’ optimalno dnevno oličino zaužitih kalorij, ki znaša tam nekje med 1500 kcal do 2000 kcal za moške. Seveda je vse odvisno tudi od telesne aktivnosti.

Raje hrano z vlakni, kot pa nadomestke

Res je, da bodo nadomestki dali vašemu telesu dnevno količino vlaknin, ki jih potrebuje. Vendar pa z nadomestki ne boste dobili vitaminov, mineralov ter ostalih hranil.

Kako veste, da niste zaužili dovolj vlaknin?

Če ste se pred kratkim zredili, se vam je povišal holesterol ali pa sladkor v krvi … potem vam primanjkuje vlaknin.

Pazite se nezdravih sestavin

Mnogi nadomestki vsebujejo umetna sladila, odvajala in druge nepotrebne sestavine. Zato preverite deklaracijo na embalaži takšnih nadomestkov.

Spoznajte se s hrano polno z vlakninami

Pet najbolj znanih živil, ki vsebujejo vlaknine so: stročnice, otrobi, slive, azijske hruške in quinoa (kinoa).

Zdrava stran vlaknin

Nekatera izmed vlaknin zmanjšujejo tveganje diabetesa ter srčnega obolenja, varujejo pred rakom na črevesju, poleg tega pa tudi preprečujejo ledvične kamne.

Dnevna količina

Priporočljiva dnevna količina vlaknin je 38 g za moške ter 25 g za ženske.

Kefir

Če razmišljate o boljši odpornosti, okrepitvi imunskega sistema in povečanju svoje vsakodnevne energije, potem morate v svojo prehrano vključiti tudi kefir oziroma tradicionalna fermentirana živila.

V starih časih so konzervirali živila s pomočjo mlečne fermentacije, postopkom, ki obogati hrano z vrsto koristnih mikroorganizmov, ki jo naredijo lažje prebavljivo in bogatijo našo črevesno floro. Ker pa je fermentacija nekonsistenten postopek, je sodobna predelovalna industrija razvila postopke kot je pasterizacija, ki dobesedno uniči na desetine zdravilnih encimov.

Na žalost je sodobna družba s tem žrtvovala mnoge prednosti tradicionalno fermentiranih zdravih živil, v zameno za hitrejše in cenejše postopke masovne proizvodnje. Porast virusov, črevesnih parazitov in kroničnih zdravstvenih težav so očitni znaki, da je nastopil čas za povratek na zdravilno hrano naše preteklosti.

Zakaj naj bi uživali kefirja?

Kefir, ki v turščini pomeni dobro počutje, je starodavno z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov, ki pomagajo uravnovesiti naš ‘notranji eko sistem’ za povrnitev zdravja in obnovitev in okrepitev imunskega sistema. Kefirjev kiselkast in osvežilen okus je podoben okusu tekočega jogurta, vendar vsebuje poleg koristnih probiotičnih bakterij, ki jih najdemo tudi v jogurtu, še koristne kvasovke. Ob rednem uživanju ustvarjajo naravno prisotne bakterije in kvasovke nekakšno simbiozo, s čemer obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo našo odpornost.

Dobre lastnosti kefirja

• zagotavlja dodatno nego nosečnicam in doječim materam,
• prispeva k zdravju imunskega sistema in pomaga krepiti bolnike z AIDS-om, sindromom kronične utrujenosti, herpesom in rakom,
• deluje pomirjujoče na živčni sistem in pomaga mnogim, ki trpijo za motnjami spanja, depresijo in motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo,
• pomaga urejati vse vrste črevesnih težav, pospešuje gibanje črevesja, zmanjšuje napenjanje in vetrove, ustvarja bolj zdrav prebavni sistem – in je absolutna nujnost po terapiji z antibiotiki za vzpostavljanje ravnovesja v prebavnem traktu,
• zavira nezdravo hrepenenje po hrani, saj uravnoveša in krepi telo.

Kefirjeve terapevtske zmožnosti

Izjemna vsebnost hranil v kefirju ponuja pahljačo zdravstvenih prednosti za ljudi v različnih zdravstvenih stanjih. Poleg koristnih bakterij, vsebuje kefir minerale in esencialne aminokisline, ki pomagajo telesu pri dejavnostih zdravljenja in obnove. Popolne beljakovine v kefirju se delno prebavijo in tako jih telo lažje izkoristi.

Triptofan, ena od aminokislin, ki je vsebuje kefir v izobilju, je dobro poznan po svojih pomirjujočih učinkih na živčevje. Ker poleg tega vsebuje še velike količine kalcija in magnezija – oba bistvena minerala za zdravje živčnega sistema – lahko vključevanje kefirja v prehrano prinese še posebej pomirjujoč učinek na živce.

Poleg visoke vsebnosti vitaminov B12, B1 in K, je kefir odličen vir biotina, vitamina B, ki pomaga telesu pri absorbciji preostalih vitaminov skupine B, kot je folna kislina, pantotenska kislina in B12. Mnoge prednosti ohranjanja zadostnega vnosa vitaminov skupine B zajemajo vse od uravnavanja delovanja ledvic, jeter in živčnega sistema, do lajšanja težav s kožo, povečane energije in dolgoživosti. Kefirjeva visoka vsebnost fosforja – drugega najmočneje zastopanega minerala v našem telesu – pomaga izkoriščati ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine za celično rast, vzdževanje in energijo.

Kako naredimo kefir?

Kefir lahko naredimo iz kateregakoli surovega mleka: kozjega, kobiljega, kravjega ali ovčjega. Katerokoli vrsto že izberete je važno, da je to surovo, neobdelano mleko. Kefir ustvarja želatinaste bele ali rumene granulatne delce. To ga dela posebnega, saj nobena druga mlečna kultura ne ustvarja takšnih granul. Te granule sestavlja mešanica bakterij/kvasovk, ki jih povezuje kazein (mlečne beljakovine) in sestavljeni sladkorji, ki fermentirajo mleko in z vnosom svojih prijateljskih organizmov ustvarijo to kultivirano živilo. Te granule pred zaužitjem odstranimo s cedilom in jih dodamo novi količini svežega, surovega mleka.

Čas in temperatura sta pomembna dejavnika, ki določata gostoto in okus vašega kefirja. V toplejših poletnih mesecih je kefir pripravljen za uživanje po 18 urah. Če ga pustimo predolgo na sobni temperaturi, se bo zgostil in se sčasoma začel spreminjati v sir in sirotko. Če je vaš kefir “grudast” in prekisel, ste ga pustili zunaj predolgo. Biti mora kremast in “pitek” …rahlo gostejši od mleka. Na tej točki ga dobro pretresite in shranite v hladilnik. Rahlo se bo še zgostil, saj se kultura razvija naprej, vendar veliko počasneje.

Pri vsaki količini, ki jo naredite, prilagodite čas dokler ne dobite takšnega, kakršnega želite. Ko naredite svojo prvo skledo kefirja, lahko uporabite odstranjeno kulturo za izdelavo druge sklede. Koliko je uporabiti, vam bo postalo jasno po nekaj poskusih. Če uporabite preveč kulture, bo postopek nastanka kefirja prehiter in bo prekisel.

Vir: vsi-zdravi.org

Razstrupljanje telesa

Želite prečistiti svoje telo, pa že dlje časa oklevate, ker ne poznate primernega načina in niste privrženec raznih oblik posta? Nič hudega. Pred vami je tristopenjska metoda, ki organizem temeljito in globinsko prečisti brez lakote, zdravilne krize in izgube energije.

V čem je skrivnost tristopenjske revitalizacije duha in telesa?

V prvi fazi podpre presnovo. Okrepljena vranica in želodec zmoreta sproti predelati zaužito hrano in prekineta nadaljnje kopičenje škodljivih snovi, ki so zaradi nepopolne prebave lahko že naložene kjerkoli v telesu.

V drugi fazi spodbuja površinske organe izločanja, kot so črevesje, pljuča, limfni sistem in koža, da lahko iz organizma sproti izločajo površinske strupe, ki na tej stopnji polagoma zapuščajo telo. Pri tem se okrepi tudi odpornost proti vnetjem in alergijam. Znano je, da se škodljivi mikroorganizmi bolj razvijajo na toksični celični podlagi.

V tretji fazi pomaga globinskim organom izločanja, kot so jetra in ledvice, izločiti najbolj trdovratno uskladiščene strupe. Jetra so bistven organ prebave in obnove. Proizvajajo žolč, ki ima pomembno vlogo pri prebavi in vsrkavanju maščob.

Človek v vsej zgodovini svojega razvoja še nikoli ni bil tako izpostavljen najrazličnejšim strupenim snovem, ki se nahajajo v težkih kovinah, kemikalijah, pesticidih, izpušnih plinih, sevanju in raznih drugih oblikah onesnaženja kot prav dandanes. Telo dodatno zastruplja še slaba prebava, lenobno črevesje, nezadostno izločanje strupov skozi kožo, dihala in prebavila ter oslabljeno delovanje ledvic in jeter. Zato postaja potreba po sprotnem dovolj učinkovitem prečiščevanju svojega telesa vse bolj zdravstvena nujnost, ki preprečuje nastanek bolezni, blaži simptome in pripomore k okrevanju.

K razstrupljanju telesa vedno pristopimo postopoma. Če se nenadoma lotimo posta ali prehitro preidemo na povsem presno prehrano, se globoko uskladiščeni strupi naenkrat dvignejo v nepripravljene površinske organe izločanja, ki strupov ne zmorejo dovolj učinkovito odstranjevati iz telesa. Pojavi se lahko očiščevalna kriza, ki oslabi že tako izčrpanega, bolnega ter telesno ali duševno šibkega človeka. Težave s kožo, dihanjem, črevesjem, začasno zmanjšano odpornostjo in splošnim slabim počutjem so nemalokrat začetni spremljevalci očiščevalnih diet.

Tudi pri razstrupljanju je potrebno v vsakem trenutku ohranjati ravnotežje. Kaže se v konstantni dobri psihofizični zmogljivosti za soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Okrepljeni prebavni organi (prva stopnja) ter površinski organi izločanja, kot so koža, pljuča, črevesje in limfni sistem (druga stopnja), so osnova za globlji nivo razstrupljanja (tretja stopnja).
Razstrupljanje telesa je na vseh treh stopnjah celosten proces. Zajema telesne, duhovne (mentalne in čustvene) ter duševne dejavnike. Žalost, jeza in strah se preobražajo v občutke miru, ljubezni, radosti, upanja in odpuščanja. Ponovno se lahko osredotočimo na pomembna življenjska vprašanja, najdemo čas tudi zase, za svoje sanje, uresničitev in občutimo globok notranji mir.

Prva faza razstrupljanja

Razstrupljanje telesa nam daje priložnost, da v življenju ponovno zažarimo, začutimo globlji smisel in obnovimo odnos do sebe in okolja. Prva faza razstrupljanja daje samozavest in dviguje samospoštovanje. Ljubezen do samega sebe se kaže v tem, da naredimo dobre stvari zase. Pri tem vnesemo nove elemente ter premagamo lenost, zastalost, ukoreninjenost v starem in izgovore za ohranjanje dosedanjih škodljivih življenjskih navad. Bistvena je odločitev in namen, da se posvetimo tudi sebi na pravi način. Odločitev dozori, ko se odločimo v življenju nekaj spremeniti, stopiti po novi, bolj izpolnjeni poti. Nemalokrat šele po dolgih letih usmerjanja k zastavljenim zunanjim ciljem ugotovimo, da ne dosegamo osnovne stopnje notranjega zadovoljstva in izpolnitve. Pozabili smo na dušo, na svoj smisel.

Duhovni nivo razstrupljanja v prvi fazi preobraža zanemarjanje samega sebe v pravilen odnos, skrb in ljubezen do sebe. Pozornost ponovno usmerimo nase ter na to, kar je dobro za naše telo in duh. Ker v tesni povezanosti z okoljem nenehno sprejemamo in oddajamo zrak, hrano, vodo, energijo, čustva in misli, je presnova odskočna deska tudi za začetek razstrupljanja.

Telesni nivo razstrupljanja pa v prvi fazi prečisti in okrepi prebavila ter preprečuje možnost nadaljnjega zastrupljanja. Prebavilom pomaga, da učinkovito vsrkavajo hranilne snovi. V ta namen uživamo hrano, ki jo prebavila lahko popolnoma predelajo in izločijo in ki se več ne odlaga napol prebavljena v obliki škodljivih snovi kjerkoli v organizmu.

Zelenjava, ki krepi prebavo v prvi fazi razstrupljanja, je korenje, krompir, buče, koleraba, zelena, janeževa korenina, od surove zelenjave pa so v ta namen najboljši kalčki. Uživamo lahko odlično dušeno zelenjavo ali popečen sladek krompirček, začinjen s kumino, koriandrom, koprom ali ingverjem.

Zelenjava

V prvi fazi razstrupljanja si v obilju privoščimo kuhano ali na sopari dušeno zelenjavo ali zelenjavne juhe. Za dušenje zelenjave v času razstrupljanja ne uporabljamo olja, ker se ta na vročini pretvorijo v nezaželene nasičene maščobne kisline. Raje stresimo čebulo, česen ali ingver v malo vrele vode, in ko spustijo sok, dodamo ostalo zelenjavo. Delovanje želodca in vranice spodbujajo predvsem korenje, krompir in buče ter drugi podzemni vrtni plodovi kot koleraba, zelena itd. Odlična za spodbujanje prebave je tudi janeževa korenina, čebuli podobna korenika, ki jo dobimo skoraj na vsaki tržnici. Uporabljamo jo lahko namesto čebule. Od surove zelenjave pa so v prvi fazi razstrupljanja še najboljši kalčki, na primer kalčki mungo fižola, lucerne in bučnih semen. Krepčilo za prebavni sistem je tudi paradižnik, ki obenem tudi preprečuje prekomerno kislost krvi. (V primeru revmatičnega artritisa ali ustnih razjed paradižnik ni priporočljiv!) Kislost krvi uravnavajo tudi modrozelene alge, ki so popolno hranilo in blago razstrupljajo telo.

Začimbe

Začimbe, ki urejajo prebavo, so kumina, koper, koriandrova semena, kurkuma in ingver. Ingver lajša simptome, kot so slabost, napihnjen trebuh in izčrpanost. Ima spodbujevalne lastnosti, krepi voljo, odločnost. Kurkuma zlato obarva riž in zelenjavo, tako da je videti slastnejša. Namesto prevelikih količin soli raje uporabimo vrtna zelišča in limonin sok.

Ingver poveča prebavni ogenj in čisti telo. Odpravlja slabost, napihnjenost, izčrpanost ter krepi voljo in odločnost. Odličen je v prvi fazi razstrupljanja kot začimba pri pripravi hrane, potresen na solate ali vodni prevretek, ki ga uživamo namesto čaja.

Olja

Za solatne polivke uporabljamo hladno stiskano olivno olje ali olje iz lanenih, sezamovih in bučnih semen ter laških oreščkov. Vsa ta olja vsebujejo esencialne maščobne kisline, ki jih telo nujno potrebuje za svoje delovanje in jih mora dobiti s hrano, ker jih ne more samo sintetizirati iz drugih sestavin. Olje iz lanenega semena pomaga ledvicam izločati odvečno vodo ter krepi hormonski in imunski sistem. Sezamovo olje uravnoteža raven holesterola, olivno olje pa preprečuje, da bi se holesterol razvil v škodljive proste radikale.

Sadje

Zmerno uživamo surovo sadje, ki ima veliko vlaknin, vitaminov, življenjske energije in močne očiščevalne sposobnosti. Hruške so od sadja še najmanj alergene, ananas vsebuje veliko koristnih encimov, jagode, črni ribez, borovnice in maline pa so zelo bogate z antioksidanti in koristnimi flavonoidi. Borovnice stabilizirajo krvni sladkor. Prednost dajemo sadju, ki raste v naših podnebnih razmerah.

Primerno sadje za krepitev prebave v prvi fazi razstrupljanja so hruške (niso alergene, ananas (vsebuje encime) in jagodičje: črni ribez, jagode, borovnice in maline (antioksidanti, flavonoidi).

Napitki

Uživanje sadja telo ohlaja, zato ga dnevno uravnotežimo z uživanjem dovolj toplih zeliščih napitkov, na primer iz poprove mete in kopriv ali pa poparkov iz ingverja, ki telo segreva. Hladna voda slabi prebavo, zato naj bo vedno vsaj na sobni temperaturi. Zaužijmo vsaj osem kozarcev čiste vode dnevno. Voda splakuje strupe in preprečuje izsušenost.

Žita

Najbolj priporočljiva žita za čiščenje prebavil so riž, proso, pira, ajda, soja in amarant. Namesto pšenične moke uporabljajmo v prvi fazi razstrupljanja raje grahamovo moko. Testenine naj bodo iz polnozrnate moke, odlični so tudi riževi rezanci in koruzne tortilje.

Esencialne aminokisline

Telo oskrbimo tudi z esencialnimi aminokislinami, ki jih telo nujno potrebuje za nemoteno delovanje in jih prav tako mora dobiti s hrano, ker jih ne more samo sintetizirati iz drugih sestavin. Esencialne aminokisline se nahajajo v beljakovinah. Beljakovinska hrana na prvi stopnji razstrupljanja so lahko so stročnice, soja, jajca, perutnina, mastne ribe in jagnjetina, ki je od mesa najmanj alergena. Telo potrebuje zelo majhne količine beljakovin.

Industrijsko predelana hrana

Zelo pomembno je, da začnemo v začetku razstrupljanja umikati iz shrambe industrijsko predelane prehrambne izdelke. Ti vsebujejo razne dodatke, ki se ne prebavijo in povsem izločijo iz organizma. Motijo in otežujejo proces presnove, slednjič pa se v napol prebavljeni obliki odložijo v šibkih točkah organizma, kjer povzročajo bolezni in težave. Namesto že pripravljene hitre ali industrijsko predelane hrane na splošno uživajmo kar se da ekološko pridelane izdelke.

Nadomestki

Če se tudi v času razstrupljanja težje odrečemo kavi, uživajmo namesto prave kave, ki vsebuje za želodec zelo agresivne snovi, raje kavo iz korenin cikorije ali regrata ali pa zeleni čaj. Tudi zeliščni čaj je lahko primeren napitek.
Sladkor nadomestimo z ekološko pridelanim medom ter manjšimi količinami javorovega, rožičevega ali datljevega sirupa. Namesto kravjega mleka uživajmo v prvi fazi razstrupljanja raje sojino, riževo, mandljevo, kozje ali ovčje mleko. Da bodo jedi okusnejše, uporabimo soli iz zelišč ali morske trave. Najboljša so sveža zelišča ali začimbe.

Posamezni obroki

Dan lahko začnemo s kozarcem tople vode z limoninim sokom. Zvečer za nekaj minut prevremo pest prosa ali ovsa, zjutraj pa ga prelijemo z jabolčnim sokom ali mlečnim nadomestkom in že imamo osnovni zajtrk. V to zmes lahko vsak dan drugače in po želji dodamo še koščke jabolka, papaje, ananasa, jagod, hrušk ali živega jogurta (probiotični jogurt, ki vsebuje zdrave mikroorganizme). Ali pa si privoščimo zajtrk iz živega jogurta, ki mu dodamo dve žlici sezamovih, sončničnih, lanenih ali bučnih semena. Semena lahko zvečer namočimo v vodi, da začnejo s procesom kaljenja, kar še poveča njihovo vrednost. Če imamo raje obilnejši zajtrk, je polnozrnati kruh, rižev kolač ali kolač iz ovsa prava rešitev, zakrknemo lahko jajce in ga začinimo z zeliščno soljo.

Glavni obrok je lahko neoluščen rjavi riž ali druge žitarice z zelenjavo, pečeni sladki krompir ali pražena zelenjava. Zelenjavna juha z žitaricami in polnozrnatim kruhom je lahko tudi glavni obrok. Če namesto rezancev stresemo v juho pest prosa, ajde, ovsa ali drugega žita, smo dolgo siti, pa še bolj zdravo je. Priloge h glavnim jedem so lahko tudi razne stročnice, kdor pa še ni vegetarijanec, so ribe in perutnina v prvi fazi razstrupljanja prava izbira.

Primerna sladica je živi jogurt, sadje ali pa nadvse okusen popečen sadež z začimbami, na primer jabolka s cimetom.
Vmesni obroki pa so lahko mešana semena in oreščki, rižev ali ovsen kolač z arašidnim maslom, sveže sadje, tudi banana ali avokado ter kozarec svežega zelenjavnega soka iz korenčka, zelene, rdeče pese.

V obroku uživajmo z vsemi čutili

Na začetku obroka lahko hrano blagoslovimo tako, da položimo obe dlani nad njo ter si za trenutek zaželimo, da nam da moč, energijo in zdravje. Jemo vedno umirjeni in sproščeni z zavestjo, da hrana podpira organizem, ohranja življenje in postane gradnik naših celic. Uživanje hrane je sveto opravilo. Pri jedi se ne zapletajmo v težke razprave. Te si prihranimo za kasneje.

Med obrokom čimbolj zadovoljimo svoja čutila. Hrano najprej povohamo, si jo ogledamo in si na njej napasemo oči. Nato preizkusimo okuse različnih posameznih sestavin obroka in uživamo v njih. Hrano, ki si jo vzamemo z rokami, potipamo in občutimo s prsti. Z aktiviranjem čutil spodbudimo prebavni proces in povečamo absorpcijo hranil.

Del narave smo, ne le sodobnega življenja. Prezračimo, sprostimo, osvežimo in razgibajmo se pod okriljem narave in napolnimo svoje energetske rezervoarje. Pomlad je idealen čas za to.

Aromaterapija

Razstrupljanje telesa in duha spodbujajo tudi naravna aromatična dišavna olja. Vdihavanje limonovega eteričnega olja krepi vranico in ugodno vpliva na pretvorbo hrane v energijo. Odpira limfni sistem in odpravlja debelost, ki je posledica slabe prebave. Uravnava delovanje jeter in trebušne slinavke, ki stabilizira raven krvnega sladkorja. Odlični eterični olji v prvi fazi razstrupljanja sta tudi ingverjevo in janeževo olje. Majhno količino eteričnega olja lahko nanesemo na levo stran telesa, kjer ležita vranica in želodec, ali pa ga vtiramo v stopala in refleksne točke dlani.

Refleksne točke

Refleksne točke za pospešitev prve faze razstrupljanja, ki spodbujajo prebavila in vranico, so na sredini obeh stopal na njuni notranji strani, ki je usločeno (kdor nima ravnih stopal). Refleksno točko za vranico najdemo tudi tri do štiri centimetre točno nad notranjim gležnjem, običajno je zelo občutljiva na pritisk. Območje refleksne točke in njeno okolico masiramo z blagimi pritiski približno dve minuti. Refleksno točko za želodec lahko otipamo tudi približno pet centimetrov pod zunanjim delom kolenske pogačice. Če pa upremo roke točno na boke, se s palci na hrbtu dotikamo refleksnih točk za ledvice in nadledvične žleze.

Izbira primernega časa in trajanje razstrupljanja

Konec zime je primeren za pripravo za razstrupljanje. Pred pričetkom pomladi je idealen čas za prvo fazo razstrupljanja, ki čisti prebavila in obnavlja energetske zaloge. Prva faza razstrupljanja lahko traja dva do štiri tedne, preden preidemo na drugo. Le v izjemnih primerih lahko zadostuje že en teden.

V tem času popusti napetost trebuha, napenjanje po obrokih in vetrovi. Nelagodje na levi strani telesa v predelu vranice in želodca izgine, uredi se odvajanje, zmanjša se utrujenost in občutek težkega telesa. Postopoma izginja tudi rumena barva kože. Vse bolj smo umsko zbrani, manj zaskrbljeni in sposobni osredotočenja na pomembne stvari. Odpravi se nihanje počutja zaradi neuravnoteženega sladkorja, potreba po sladkih jedeh ter številne druge motnje.

Ko občutimo tovrstno olajšanje, je čas za prehod na drugo fazo razstrupljanja, ki si jo bomo ogledali v nadaljevanju, ki bo objavljeno v naslednji številki revije.

Nerina Darman, foto: stockxpert

« Previous Page