Zelene pobude za pametno Ljubljano

V mestih danes živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva. Mesta ustvarijo kar 80 odstotkov vseh emisij CO2 in so v vseh pogledih pomemben dejavnik klimatskih sprememb – tako v njihovem povzročanju kot tudi v boju z njimi. Raziskave, ki jih je Siemens izvedel v različnih mestih po Evropi in ZDA, kažejo, da le majhen del okoljskih ciljev lahko dosežemo zgolj z ukrepi mestnih oblasti. Pomembno je, kako živimo, ravnamo in se odločamo prebivalci mest in organizacije, ki v njih poslujejo.

To je bil ključen razlog, da je v Ljubljani zaživel projekt Ljubljana, pametno mesto. Njegov namen je pod enim imenom povezati vse okoljske pobude mesta Ljubljane, jih sporočati prebivalcem na prijazen in poljuden način, ter nevsiljivo, predvsem z lastnim zgledom osveščati meščane o okoljskih posledicah vsakdanjih dejanj.

V sklopu projekta, ki je del mednarodne Siemensove pobude Smart Cities (podobni projekti potekajo še v 12 drugih državah po Evropi in svetu), sta najprej zaživeli spletna stran www.ljubljanapametnomesto.si in stran na Facebooku.  Ste vedeli, da so bile pred kratkim zamenjane vse azbestne strehe na ljubljanskih šolah in vrtcih? Koliko ljubljanskih gospodinjstev vso svojo elektriko že dobiva s pomočjo energije sonca? In za koliko so se zmanjšale emisije CO2 iz TE-TOL zaradi uporabe novih tehnologij in kakovostnejšega premoga? V Okoljski izkaznici lahko dobite te in še mnoge druge informacije.

Za najbolj okoljsko radovedne in ozaveščene bo zanimiva nagradna igra Moje virtualno drevo. Zanimiv okoljski kviz, ki nam pove, kakšne učinke povzročamo z vsakodnevnimi ravnanji, vsak teden tri izžrebance nagradi s simpatičnimi, okoljsko obarvanimi nagradami: narejene so iz okolju prijaznih materialov, v Sloveniji in po okolju prijaznih postopkih.

V sklopu projekta je Siemensova ekipa strokovnjakov za tehnično opremo objektov naredila tudi pregled energetskih prihrankov v dveh ljubljanskih osnovnih šolah.

Analiza je pokazala, da imajo javni zavodi še precej rezerve pri svojih izdatkih za energijo in da bi lahko v omenjenih objektih prihranki za energijo znašali vsaj 30.000 EUR letno, investicija v potrebno opremo, s katero bi prihranke dosegli, pa bi se povrnila prej kot v petih letih. Z energetsko prenovo obeh šol bi se zmanjšale tudi emisije CO2, in sicer vsaj za 166 ton letno.

Siemens je sicer vodilni svetovni ponudnik zelenih tehnologij. S svojimi izdelki in rešitvami, instaliranimi pri kupcih po vsem svetu, je samo v letu 2009 prispeval k zmanjšanju emisij CO2 za 210 milijonov ton. Sodeluje tudi v razvojnih projektih na področju električne mobilnosti ter inteligentnih električnih omrežij in obnovljivih virov energije.

oglasno sporočilo

Letalski promet bo vse bolj nevaren

Deset let opazovanja in nadzorovanja emisij kaže, da ogljikov dioksid in ostali plini, ki jih je v ozračje sprosti letalski promet drastično prispeva k globalnemu segrevanju. Do leta 2050 pa bi se naj ta količina še celo potrojila!

Skupina znanstvenikov je dokazala, da trenutno letalski promet še ni tako nevaren ozračju, saj naj bi prispeval le 2-3% vseh emisij. Vendar pa to še ne pomeni, da lahko kar pozabimo na to. Ravno nasprotno, saj je računalniški model pokazal, da se bodo te emisije CO2 do leta 2050 celo potrojile, kar pomeni, da lahko narastejo za kar sedem stopenj (povprečje je izračunano glede na trenutno stanje).

Velik problem je v tem, da letala izpuščajo te pline v višje predele ozračja, kar še toliko bolj škoduje trenutnemu stanju. Prav tako pa se bo letalski promet v prihodnjih letih še povečal.

Res je, da so že vidne določene izboljšave pri izkoristku in porabi goriva s pomočjo novih tehnologij, vendar pa lahko to izboljšanje povečanje letalskega prometa kaj hitro izniči.

Velika Britanija ima premalo gozdov

Velika Britanija bi morala nasaditi vsaj 20 milijonov dreves vsako leto naslednjega pol stoletja, da bi lahko bila kos klimatskim spremembam, obvarovala divjino ter očistila zrak.

Clive Anderson, znana televizijska osebnost, je prav tako predsednik organizacije Woodland Trust in trdi, da lahko drevesa zmanjšajo onesnaženost zraka, zmanjšajo toploto v mestih za 3°C ter obenem izboljšajo kvaliteto življenja na sploh.

Zato je tudi pobudnik ideje, da mora Velika Britanija v naslednjih letih podvojiti število dreves, da se bo lahko kosala z evropskim povprečjem. To pa pomeni nasaditev vsaj 20 milijonov dreves vsako leto naslednjih 50 let.

Raziskave iz preteklih let so že pokazale, da imajo drevesa zdravstvene in okoljevarstvene učinke, saj koristijo ljudem, živalim ter seveda okolju na sploh. Ker so drevesa znana po tem, da absorbirajo CO2, pomeni, da lahko bistveno prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti zraka, korenine dreves pa ponujajo trdo podlago rečni strugi, saj tako veter ne more odpihniti zemlje, kar pa posledično nudi dom večim vrstam živali.

Povečanje CO2 škoduje prehrambeni vrednosti žita

Tokratna študija, objavljena v reviji Science trdi, da vse večje količine CO2 v atmosferi ne vplivajo le na podnebne spremembe, temveč lahko škodujejo tudi hranilnim snovem, ki jih najdemo v svetovnih pridelkih žita.

Znanstveniki z univerze v Kaliforniji so namreč ugotovili, da povišanje CO2 zmanjšuje količino proteinov, ki jih najdemo v žitu za kar 20 %! Omenjeni pojav se dogaja zaradi vse večje koncentracije ogljikovega dioksida, ki vpliva na zmožnost rastline, da bi ta spremenila nitrate v proteine, kar seveda na koncu pripelje do pridelka, ki ni tako bogat s proteini, kot bi moral biti.

Znanstveniki so testirali dve pogosti skupini dušika, ki ga najdemo v prsti ter žito, ki je bilo izpostavljeno višjim koncentracijam CO2. Rezultat je bil seveda potrjen – te rastline so imele manjšo vrednost proteinov.

To seveda na koncu pripelje do tega, da bomo morali odkriti novo vrsto umetnih gnojil, ki bodo kompenzirala za omenjeno izgubo. Morda se res zdi to nič kaj zastrašujočega, vendar pa dejansko pomeni, da bomo spet dobili novo dozo kemikalij, ki nam bodo škodovale z uživanjem takšnega žita.

Kitajski telekom zmanjšuje emisije

Kitajski sektor telekoma je pred nedavnim izdal poročilo, v katerem piše, da so od leta 2008 zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za kar 48.5 milijonov ton.

To so dosegli z nadgradnjo telekomunikacijskih naprav, večjo kapaciteto elektronskega shranjevanja podatkov in boljšo logistiko.

Takšen znesek je primerljiv s količino emisij celotne ekonomije, ki jo letno proizvede Švedska! V poročilu je prav tako pisalo, da je te prihranke omogočil samo transport, proizvodnja papirja ter ostalega materiala, ki se je zmanjšala zaradi povečanja elektronske komunikacije.

Študija tega primera je zaključila, da bi lahko s povečanjem telekomunikacij v prihodnosti prihrani kar 340 milijonov ton emisij na Kitajskem do leta 2020. Še večji in boljši potencial pa vidijo v virtualnih srečanjih, ki pa bi lahko do leta 2030 zmanjšali emesije za neverjetnih 623 milijonov ton.

Poročilo je sicer delno nepravilno, saj povečanje zahtev po energiji strežnikov in ostalih telekomunikacijskih sredstev hkrati povečujejo tudi emisije, vendar pa so to vseeno le znatno manjše številke, kot pa če bi se Kitajska vrnila v prejšnjo fazo elektronskega razvoja.

Busheva administracija zavirala raziskave

NASA namerava do leta 2015 povečati financiranje za raziskave, ki obsegajo podnebne spremembe kar za 62%, da bi nadoknadila, kar je bilo zamujeno med Bushevo administracijo.

Tako so pri NASI naznanili povečanje sredstev znanstvenikom, ki raziskujejo klimatske spremembe, čeprav je to v bistvu le neke vrste korekcija dramatičnega znižanja proračuna, ki ga je ukazala Busheva administracija.

Vseeno pa bo le NASIN Earth Science Division dobil 2.4 miljarde dolarjev v naslednjih petih letih, ostali NASINI sektorji pa bodo za enkrat morali še počakati.

Trenutno ima NASA v orbiti 13 satelitov, vendar pa je le eden izmed njih presegel svojo življensko dobo. In to je razlog, zakaj bi lahko v prihodnje NASA igrala manjšo vlogo v prihodnosti, če ji nebi namenili več sredstev. Subvencija bo tako omogočila nadgradnjo zastarelih sistemov, inovacije ter nadomestitve. Omenjena divizija bo sedaj lahko izvedla deset novih misij, pri katerih bodo zbirali informacije glede pokritosti ledu, temperatur ocenanov, ozonske luknje ter vprašanja koliko CO2 se sprosti zaradi človeških vplivov.

Res je, da so te stvari morda bile za nas dokaj nevidne, vendar pa je moral biti to za NASO velik udarec, saj je Busheva administracija zavirala dostop do podrobnih podatkov, ki so bistveni za naše razumevanje današnjega sveta.

Ali čips pušča večji ogljikov odtis kot cement?

Nedavna študija, ki jo je izvedlo podjetje Carbon Trust, je pokazala, da naj bi proizvodnja čipsa proizvedla več emisij kot pa proizvodnja cementa.

To pa je seveda lahko velik problem, če te domneve držijo. Nekateri res da že sedaj opozarjajo, da so takšne proizvodnje velika težava, sedaj pa obstaja možnost, da so bolj nevarne za okolje, kot je bilo prvotno mišljeno. Vendar pa se kdaj pa kdaj izkaže tudi, da niso vse te raziskave tako natančne, kot bi se morda na prvi pogled zdelo.

Pri proizvodnji cementa se v povprečju proizvede namreč 1 tona ogljikovega dioksida (CO2) za proizvodnjo 1 tone cementa. Pri sami proizvodnji čipsa, pa se izloči kar 2.3-krat več CO2. Stvar je namreč takšna, da je proizvodnja CO2 v sorazmerju z težo samega proizvoda. Sicer je cement bolj gost in težji od čipsa, zato naj bi vseeno bil veliko bolj škodljiv, kot pa enakovredna količina čipsa.

Hkrati pa je treba tudi pomisliti, koliko se na leto proizvede čipsa in koliko cementa. Za ameriški trg je bilo izračunano povprečje, da se na leto proizvede v grobem okoli 3 milijone ton čipsa, kar na koncu nanese 7 milijonov ton CO2. Cementa pa se na leto v Ameriki proizvede za več kot 100 milijonov ton in ob enem tudi toliko CO2.

Res je, da je še vseeno večje povprečje CO2 na enoto čipsa, vendar pa se letno proizvede petnajstkrat več cementa, zato dejansko cement še vedno predstavlja večji problem kot pa čips.

Znanstveniki razvili kristale, ki bi lahko v prihodnosti čistili emisije

Znanstveniki na univerzi UCLA so razvili sintetične kristale, ki so zmožni ujeti pline na tak način, kakor goba vpija vodo. Kristali imajo izredno velik potencial, saj omogočajo 400 %  boljše zajemanje ogljikovega dioksida v primerjavi s sedanjimi tehnologijami.

Kristali imajo tridimenzionalno sestavo in shranjujejo informacije na podoben način kot DNK. Čeprav kristali vseeno niso tako sofisticirani, pa vseeno pomenijo ogromen napredek v kemiji ter znanosti materialov.

Znanstveniki upajo, da bo ta tehnologija lahko uporabljena za zajemanje ogljikovega dioksida iz velikih tovarn, kot tudi manjših izpustov, kot so avtomobilski. Poleg tega pa obstaja še možnost, da bodo lahko s pomočjo tega materiala emisije spremenili gorivo.

« Previous Page — Next Page »