Čista reka Krka za nas in prihodnje rodove
junij 23, 2011 od gaia
Objavljeno pod Ekologija & okolje
Mestna občina Novo mesto v juniju pričenja z eko projektom gradnje Centralne čistilne naprave in prenove kanalizacijskega sistema v Novem mestu, ki bo potekala pod geslom »Čista reka Krka za nas in prihodnje rodove«. Projekt, ki predstavlja velik korak naprej v trajnostnem razmišljanju, je velikega lokalnega, regionalnega in nacionalnega pomena. “Prispeval bo k zmanjšani obremenitvi okolja in posledično k povečanju kakovosti življenja na območju reke Krke ter k razvoju drugih dejavnosti na tem območju«, je povedal vodja projekta mag. Jože Kobe. Vrednost naložbe znaša 18.065.469 evrov, projekt pa so finančno podprli Kohezijski sklad EU, Republika Slovenija in Mestna občina Novo mesto.
Mestna občina Novo mesto se je za izvedbo projekta odločila zaradi neprimernega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Obstoječa ureditev trenutno močno obremenjuje vodotok reke Krke, ki je izrednega pomena tako z lokalnega kot nacionalnega vidika. Zato je pomembno poskrbeti za ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih voda na tem območju, kar bo prispevalo k ekološki stabilnosti, biotski raznovrstnosti, ohranjanju naravnega okolja, učinkoviti izrabi naravnih virov (zaradi nižje porabe vode na prebivalca) in nenazadnje k večji varnosti okolja ter zdravju ljudi. Skrb za okolje je v Mestni občini Novo mesto namreč postala velika vsakodnevna odgovornost.
Izvedba projekta ‘Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Krke – hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in Centralna čistilna naprava v Novem mestu’ se pričenja te dni in bo predvidoma trajala vse do konca meseca novembra 2012. Vrednost celotne naložbe znaša 18.065.469 evrov, od tega bo 8.802.833 evrov pridobljenih na javnem razpisu iz Kohezijskega sklada EU, 4.113.268 evrov bo iz proračuna Republike Slovenije, 5.149.368 evrov pa bo prispeval še iz proračun Mestne občine Novo mesto.
Projekt bo upravljala Komunala Novo mesto, d. o. o., izvajalec gradbenih del je CGP Novo mesto, nadzornik Projekt, d. d., Nova Gorica, za varstvo pri delu pa je zadolženo podjetje Matrika zvo, d. o. o. V prenovo so vključeni CČN Ločna Novo mesto, primarni kanal Ločna, primarni kanal Kandija, črpališče Bršljin, zadrževalni bazen Šmihel in Težka voda, črpališče Kandija, zadrževalni bazen 21(28) Gotna vas, omrežje Šmihel in zadrževalni bazen 16-17 ter zadrževalni bazen Mestne njive.
Z izvedbo projekta bo Mestna občina Novo mesto dosegla zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaženja, višjo stopnjo zaščite vodotoka reke Krke, boljše varovanje tal in podtalnice, izboljšanje čiščenja in učinkovitosti čistilne naprave, posodobitev kanalizacijskega sistema Novega mesta v skladu z okoljskimi zahtevami in izboljšanje stanja komunalne infrastrukture. Izvedba projekta pa vključuje tudi širše družbene učinke, saj bo vplivala na hitrejši gospodarski razvoj tako lokalnega območja kot celotne Slovenija. Projekt torej zagotavlja ravnotežje med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki ter prispeva k večji blaginji.
Gradnja Centralne čistilne naprave in prenova kanalizacijskega sistema pa prinaša tudi veliko prednosti za lokalno prebivalstvo, saj bo že v času gradnje ponudila nova delovna mesta, vezana na gradnjo in kasnejše vzdrževanje. Pozitivni učinki projekta se bodo kazali tudi v prihodnjem razvoju turizma in gostinstva oz. povečanju podjetniških in ekonomskih priložnosti na tem območju, ki temeljijo na vodnih in obvodnih aktivnostih. Projekt bo omogočal tudi večji nadzor nad onesnaževalci ter zagotavljal urejeno in sodobno infrastrukturo, ki bo prispevala k zvišanju kakovosti vode in pozitivno učinkovala na naravo, saj zagotavlja ohranjanje narave in vodnih virov. Hkrati bo projekt zmanjšal tveganje za življenje ljudi (in njihovega premoženja) na poplavnih območjih.
Pozitivni učinki se bodo pokazali tudi v izboljšanih možnostih za socialni razvoj prebivalcev v občini, saj bo prenova ponudila več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi, kar bo vplivalo na višjo kakovost življenja prebivalcev.
Sklad Si.voda predstavil rastlinsko čistilno napravo v Modražah
oktober 9, 2010 od gaia
Objavljeno pod Ekologija & okolje
Sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, predstavlja rastlinsko čistilno napravo (RČN) v sklopu učilnice v naravi v občini Poljčane, ki je prvi tovrstni izobraževalni objekt o čiščenju odpadnih voda v Sloveniji. Izgradnja rastlinske čistilne naprave je prvi projekt zavoda Sklad Si.voda, ki ga je izvedel v sodelovanju s partnerjema Mednarodnim centrom za ekoremediacije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetjem Limnos d.o.o.

Prof. Dr. Danijel Vrhovsek je podrobno predstavil rastlinsko čistilno napravo.
Na dogodku ob predstavitvi delovanja RČN so povabljene medije in strokovno javnost nagovorili Milan Zaletel, predsednik Sveta zavoda in predstavnik Si.mobila, ki je ustanovitelj zavoda, dr. Samo Kopač, v.d. generalni direktor Direktorata za okolje, ter dr. Lučka Kajfež Bogataj, svetovno znana klimatologinja in predsednica Strokovnega sveta Sklada Si.voda. Sledil je ogled območja in predstavitev delovanja RČN, ki sta ga vodila prof. ddr. Ana Vovk Korže iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Mednarodnega centra za ekoremediacije in članica Strokovnega sveta Sklada Si.voda, in prof. dr. Danijel Vrhovšek iz podjetja Limnos d.o.o., obenem pa sta širše predstavila projekt in njegove partnerje.

Milan Zaletel, predsednik Sveta zavoda in predstavnik Si.mobila, ki je ustanovitelj zavoda, dr. Samo Kopač, v.d. generalni direktor Direktorata za okolje, ter dr. Lučka Kajfež Bogataj, svetovno znana klimatologinja in predsednica Strokovnega sveta Sklada Si.voda.
Sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, je leta 2009 ustanovila družba Si.mobil. »V Si.mobilu se trudimo živeti in udejanjati filozofijo Re.misli, ki premisli vsak naš korak, vsako naše dejanje, vsak naš odnos do soljudi in okolja, v katerem delujemo. V ta namen smo ustanovili Sklad Si.voda, ki s trajnostnim pristopom in dejanji skrbi, da bo čista in zdrava voda na voljo tudi prihodnjim generacijam. Zato podpiramo in investiramo v projekte, ki se lotevajo reševanja problematike kakovosti in varčnejše rabe vode v Sloveniji. In takšen projekt je tudi izgradnja rastlinske čistilne naprave tukaj v učilnici v naravi v Modražah, ki je tudi prvi izobraževalni objekt o čiščenju odpadnih voda. Mlade generacije bodo tako lahko imele neposredno možnost spoznavati procese v naravi, imele bodo pristen stik z naravo in se učile o sonaravnem načinu skrbi za čisto in zdravo vodo,« je povedal Milan Zaletel, član uprave Si.mobila in predsednik sveta zavoda Sklad Si.voda. Sklad Si.voda je neprofitna organizacija, katere cilj je s strokovnim pristopom ozaveščati o pomembnosti voda in našem vplivu nanje ter dejavno reševati problematiko kakovosti voda v Sloveniji. Sklad investira v projekte, ki se lotevajo reševanja problematike kakovosti voda in varčnejše rabe vode v Sloveniji.
Pomen rastlinske čistilne naprave
Rastlinske čistilne naprave predstavljajo učinkovito in trajnostno rešitev za urejanje problematike odpadnih voda v razpršenih in manjših naseljih, ki predstavlja eno največjih težav pri ohranjanju čistih voda v Sloveniji. So ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam in imajo za Slovenijo velik okoljevarstveni potencial, saj posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. V primerjavi z drugimi čistilnimi napravami so učinkovitejše pri redukciji nekaterih bakterij, razgradnji organskih snovi, težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi, saj jih vgradijo v rastlinsko biomaso. Tako varujejo podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera. RČN ne predstavljajo posega v okolje, ampak dajejo živim bitjem nov življenjski prostor. RČN v Modražah v sklopu učilnice v naravi je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode in ponovni rabi vode, hkrati pa predstavlja izobraževalni objekt za učenje o sonaravnem načinu skrbi za čisto in zdravo vodo.

Rastlinska čistilna naprava Modraže.
Podpisan Dogovor o partnerskem sodelovanju med Skladom Si.voda in Ministrstvom za okolje in prostor
Sklad Si.voda in Ministrstvo za okolje in prostor sta s podpisom Dogovora o partnerskem sodelovanju in zagotavljanju strokovne pomoči potrdila, da bo Ministrstvo Skladu Si.voda zagotavljalo strokovno pomoč na področju varstva voda v Sloveniji, zlasti v obliki svetovanja v zvezi s predpisi s področja varstva voda, nudenja strokovnih informacij in povezovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo z varovanjem voda. Ministrstvo bo Sklad obveščalo o relevantnih projektih s področja voda in povabilo predstavnika Sklada na dogodke, povezane z varovanjem voda. Prav tako bo na dogodkih, ki jih organizira Sklad Si.voda, prisoten predstavnik Ministrstva za okolje in prostor.

Prof. Ddr. Ana Vovk Korže je predstavila delovanje rastlinske čistilne naprave.
Kaj je rastlinska čistilna naprava in čemu je namenjena?
Rastlinske čistilne naprave so namenjene čiščenju in ponovni uporabi vode. Z njimi posnemamo samočistilno sposobnost narave. RČN deluje na podlagi filtracije vode skozi sedimente različnih velikosti in korinskega sistema močvirskih rastlin, kjer potekajo aktivni fizikalni in kemijski procesi. Odločilno vlogo pri čiščenju vode pa opravijo mikroorganizmi z razgrajevanjem, kjer se posledično strupene snovi v procesu čiščenja razgradijo, delno vgradijo v rastline, delno pa ostanejo v substratu. So ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam, ker ne potrebujejo energije in delujejo zanesljivo. Primerne so predvsem za čiščenje manj obremenjenih odpadnih voda iz gospodinjstev in za različne vrste industrij, tudi tiste, ki najbolj obremenjujejo okolje z različnimi kemikalijami.
Prednosti rastlinske čistilne naprave:
- Učinkovitost: RČN so v primerjavi z drugimi čistilnimi napravami učinkovitejše pri redukciji fekalnih in drugih bakterij (90- do 99-odstotna učinkovitost), prav tako so učinkovitejše ob razgradnji organskih snovi, kakor tudi težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi, saj jih vgradijo v rastlinsko biomaso. S tem varujejo podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera, kar pa v primerjavi z drugimi čistilnimi napravami ni možno, saj brez dodatkov kemikalij za obarjanje, te snovi odtečejo nazaj v okolje.
- Spojitev RČN z okoljem: RČN ne predstavlja gradbenega posega v okolje, ampak živa bitja dobijo nov življenjski prostor.
- Nizki stroški gradnje, obratovanja in vzdrževanja: RČN ne potrebujejo električnega napajanja in strojne opreme; čistilni sistemi so od dva- do trikrat cenejši od klasičnih in prenesejo velike udare različnih kemikalij.
- Večnamenskost: prečiščena voda se lahko večnamensko uporabi (namakanje oz. zalivanje zelenih površin, gašenje požarov; energija, ki se je vgradila v rastlinsko biomaso, se lahko ponovno uporabi (briketi, kompost, krma).
- Enostavna dograditev v primeru dodatne obremenitve RČN (dodatno potrebujemo 2 m2 za 1 PE – populacijski ekvivalent).

Učilnica v naravi in rastlinska čistilna naprava.
Rastlinske čistilne naprave čistijo:
- komunalne odpadne vode (naselja, turistični centri, naravni parki),
- tehnološke vode (industrijski obrati, farme),
- izcedne vode (komunalne deponije),
- netočkovno onesnaženje (padavinske vode s cestišč, kmetijskih zemljišč),
- terciarne odpadne vode z možnostjo ponovne uporabe vode (zalivanje, gašenje požarov).
Zanimivosti o vodi:
Ste vedeli, …:
- da vsak dan več kot 3 milijone ljudi umre zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažena voda.
- da imamo na našem planetu le tri odstotke sladke vode, pa še ta je zmrznjena v ledeni odeji na severnem in južnem tečaju ter v ledenikih na najvišjih gorah. Manj kot odstotek vode je na razpolago človeku, živalim in rastlinam.
- da povprečen Američan porabi 425 litrov, Evropejec 200, Slovenec 150, Palestinec 70 in Haitijec 40 litrov vode dnevno.
- da 95 odstotkov vse vode, ki jo uporabimo v gospodinjstvu, tako ali drugače kemično onesnažimo z detergenti, čistilnimi praški ali belili.
- da v mestu s 100.000 prebivalci vsak mesec steče v odtok okoli 3 tone čistil, 14 ton tekočih čistilnih sredstev in 3 tone motornega olja.
- da 1 liter rabljenega motornega olja, ki ga zlijemo na tla, lahko ponikne v podzemno vodo in onesnaži milijon litrov pitne vode.
- da vsak dan izbrizgamo, izlijemo in za splakovanje iztočimo od 150 do 500 litrov pitne vode.
- da v stranišču porabimo več pitne vode, kot kjerkoli drugje v hiši, stanovanju ali poslovni stavbi.
- da iz pipe, ki pušča, letno lahko steče kar 2000 litrov vode.
- da Američani za zalivanje trate vsak teden porabijo toliko vode, da bi se z njo vsi ljudje na svetu lahko prhali štiri dni!
- da je v mestih poraba vode trikrat večja kot na podeželju.
Odrasel Slovenec dnevno porabi:
- 55 litrov za kopanje in prhanje,
- 32 litrov za izplakovanje stranišč,
- 25 litrov za pranje perila,
- 10 litrov za telesno nego,
- 9 litrov za pranje avtomobila ali zalivanje vrta,
- 8 litrov za pomivanje posode,
- 7 litrov za čiščenje stanovanj in
- 4 litre za pitje in kuhanje.
Kaj je vodni odtis?
Vodni odtis je indikator, ki nam pove, koliko vode kot posamezniki porabimo v našem gospodinjstvu. Ne gre le za vodo, s katero kuhamo, peremo in se tuširamo in jo zaznajo števci na naši vodovodni napeljavi, temveč tudi za t. i. virtualno vodo, ki jo porabimo kot potrošniki, predvsem takrat, ko kupujemo izdelke iz drugih koncev sveta.
Svoj vodni odtis pa poleg posameznikov lahko izračunajo tudi organizacije in celo posamezne države. Vodni odtis nekega podjetja zajema neposredno in posredno (virtualno) porabljeno vodo, ki je potrebna za poslovanje – torej vodo v sami proizvodnji, ter vodo, ki je potrebna za uvoz surovin, izvoz izdelkov in storitev, razvejano partnersko mrežo. Veliko podjetij največ vode porabi prav na tak posreden način, svoj odtis pa lahko zmanjšajo z izbiro lokalnih partnerjev, surovin in tržišča.
Ločimo tri tipe vodnih odtisov organizacij:
- Modri vodni odtis – neposredna poraba površinske ali podtalne pitne vode
- Zeleni vodni odtis – raba vode v kmetijstvu
- Sivi vodni odtis – volumen vode, ki jo onesnaženo spustimo nazaj v okolje
Manjši vodni odtis nekega podjetja, bo zmanjšal tudi vodni odtis posameznika, ki kupuje njihove izdelke in uporablja njihove storitve.
Vodni odtis države pa zajame celotno količino vode, ki jo država letno porabi za vzdrževanje prebivalstva in svoje industrije ter pokaže, koliko vode država uvozi skupaj z uvozom različnih izdelkov.
Foto: Ziga Intihar
Kevin Costner se pridružuje borbi z nafto
junij 7, 2010 od gaia
Objavljeno pod Zanimivosti
Hollywoodska zvezda Kevin Costner je investiral več milijonov dolarjev v napravo, ki bi lahko pomagala očistiti nafto, ki se izlila v Mehiškem zalivu.
Costnerjeva naprava za ločevanje nafte iz morja je bila zadnjih 15 let v izdelavi ravno za takšne primere, kot je nedavno naftno izlitje v Mehiškem zalivu. Poleg tega pa so to napravo tudi odobrili in jo že poslali na njeno misijo.
Naprava deluje kot ogromen vakuumski sesalnik, poimenovali pa so jo Ocean Therapy in pri samem delovanju ločuje nafto in vodo pri čemer čisto vodo spušča nazaj v morje, onesnaženo pa zadrži.
Kako delje v praksi si lahko ogledate na spodnjem posnetku.
Amerika uvaja nove zakone za ladje
april 6, 2010 od gaia
Objavljeno pod Ekologija & okolje
EPA (Enviromental protection agency) ter Mednarodna Pomorska Organizacija sta naznanili, da bosta uvedli strožje ukrepe glede ladijskih izpustov.

Odleta 2012 bodo morale vse ladje, ki bodo oddaljene od obale 200 milj, uporabljati bolj čista in hkrati dražja goriva, ki vsebujejo manj žvepla, ali pa bodo morale biti opremljene s čistilno napravo, ki bo čistila žveplov dioksid iz izpusta. Do leta 2016 pa bodo morale imeti vse ladje še naprednejši sistem, ki bo skrbel za ladijske izpuste.
Kalifornija je tako že implementirala kontrolno cono za izpuste, ki je od obale oddaljena 24milj. S temi novimi pravili so tako razširili kontrolno cono ob večini Severne Amerike proti odprtemu morju, da se ne bi zopet dogajalo kot se je že v preteklosti, da so se ladje poskušale tem conam izogniti. Na ta način bodo v Ameriki poskrbeli, da se bodo NO2 izpusti zmanjšali za kar 1.2 milijonov ton letno, delež trdih delcev pa bo nižji za kar 143.000 ton letno! Skrajni čas pa bi bil, da se taka praksa uvede po vsem svetu.
Jetra so naša čistilna naprava
december 9, 2009 od gaia
Objavljeno pod Zdravje & prehrana
Zakaj moramo paziti na jetra in kaj lahko naredimo preventivno: predlagamo pegasti badelj, ki deluje kot zaščita pred strupi.
Doma imamo na naših knjižnih policah kar nekaj knjig o zdravilnih lastnostih rastlin. Častno mesto ima seveda pater Ašič, ki se takorekoč predaja iz roda v rod in upam, da bo tako še naprej. Njegove knjige največkrat primem v roke, ko imam kakšen problem.
Vendar me velikokrat zmede dejstvo, da je za neko težavo navedenih toliko različnih možnosti, se pravi različnih zdravilnih rastlin, da se je kar težko odločiti za eno. S tem problemom preobilja se danes srečujemo na vseh področjih, saj smo dobesedno zasuti z raznimi priporočili, včasih tudi medsebojno nasprotujočimi, tako da je potrebno za dobro odločitev predvsem dobro prisluhniti sebi in svoji intuiciji.
Jetra in njihove naloge
Jetra in njihovo delovanje imajo velik vpliv na splošno počutje. Ali veste (mene je malo presenetilo), da so jetra takoj za kožo naš največji organ, ki tehta 1-2,5 kg? Ne vem, zakaj sem mislila, da so moja jetrca čisto majhna!?
Njihova funkcija je, da predelujejo hranila in stranske proizvode prebave hrane. V jetrih nastaja žolč, ki se potem skladišči v žolčniku. Medtem ko srce ’samo’ črpa in pljuča ‘le’ dihajo, imajo jetra, poleg možganov, kar precej nalog: vse delce hrane spreminjajo tako, da jih lahko celice uporabijo, kot največja žleza telesa dnevno proizvedejo skoraj liter žolča, ki v črevesju razgrajuje maščobe, številne strupene snovi se tu spremenijo v nenevarne. Naša čistilna naprava dokaj dobro deluje, če je ne zastrupimo.
Včasih je samoočiščenje možno že z nekaj dnevi prehrane brez maščob oziroma celodnevnim postom.
Žolčni kamni
Zadeva se zakomplicira, če nastanejo žolčni kamni, ki jih potem kirurško odstranijo. Pri tem v celoti odstranijo žolčnik, tako da se presnovni mehanizmi po takšni operaciji spremenijo, ker pač en člen verige manjka. Žolč gre iz jeter direktno v dvanajstnik. Sama sem pred dobrimi petimi leti imela takšno operacijo in nisem imela nobenih težav zaradi tega, niti prej niti pozneje, čeprav sem bila malo začudena, da mi niso po operaciji predpisali nobene diete. Res pa je, da sem šla na operacijo zdrava, saj mi kamni niso povzročali nobenih težav.
Pravočasnih opozoril ni
Jetra so eden redkih organov, ki ne bolijo ali opozarjajo na bolezen in ko zboliš, si lahko že hudo bolan. Torej ni odveč temu organu posvetiti malo več pozornosti in preventive. Zato sem se malo razgledala, kaj in kako bi bilo dobro ukrepati. Najbolj splošen nasvet, ki ga dobiš skoraj za vsako bolezen je, da moraš posvetiti veliko pozornosti prehrani, v primeru jeter predvsem kar se tiče maščob, torej da jih poješ čim manj oz. ta prave. Pa nič alkohola in seveda gibanje.
Preventiva je najboljša in se imenuje pegasti badelj oz. silimarin
Malo surfanja po internetu me je pripeljalo v lekarno, kjer sem si v ta namen kupila zeliščne tablete, ki vsebujejo pegasti badelj (ljudska imena so bodeča neža, bodečnica, bodečnice, bodika, ostropec, ostropes). Gre za sredozemsko rastlino, ki botanično pripada isti družini kot artičoka. Pegasti badelj je ena najučinkovitejših zdravilnih rastlin, ki ščitijo jetra pred strupi – tudi pri zastrupitvah z gobami ali kemikalijami. Zdravilne lastnosti imajo plodovi, ki vsebujejo flavonoidno mešanico imenovano silimarin. V lekarni se dobi tudi prehranski dodatek prav pod tem imenom.
Prepustite intuiciji, da se odloči
Torej, če se vam je med branjem tega prispevka pojavila ideja, da bi morda naredili kratek post ali pa da bi poizkusili s pegastim badljem, to naredite. V nobenem primeru ne bo škodovalo, kvečjemu koristilo. Lahko pa raziskujete naprej in iščete drugačen namig. Kakor sem rekla na začetku: pri rožicah se za vsakogar najde nekaj! Predvsem pa ne pozabite na dejstvo, da dokler ne boli, je še dovolj zgodaj, da kaj sami naredimo. Potem je vse veliko težje!










