Tudi Everest ni imun na klimatske spremembe

Tri dni po tem, ko je Apa Sherpa že dvajsetič dosegel vrh sveta, je opisal to goro kot nevarno za plezanje zaradi podnebnih sprememb.

Vzdevek Ape Sherpa – super Sherpa je seveda dobil zaradi očitnih razlogov. Njegov zadnji vzpon pa je posvetil dviganju osveščenost vpliva klimatskih sprememb na gorovje Himalaja.
Sneg po obrnkih se po njegovih beseda hitro topi in tako odkriva gole skale pod njim, kar onemogoča ‘varno’ plezanje ter hojo po teh obronkih. Prav tako bi naj bil Apa osebno razburjen zaradi vidnih sprememb na gori, ki jih seveda povzročajo vse višje temperature.

Njegov najnovejši vzpon je bil seveda namenjen tudi čistilni akciji, ki bi naj pobrala smeti predhodnih plezalcev. Tako so Apa in njegova ekipa prinesli z gore kar 4.8 ton smeti, katere bodo junija razkazali na festivalu, ki se bo odvijal v regiji Mount Everesta, da bi s tem opozorili javnost na ta problem. Sezona vzponov na Everest je sedaj zaključena, saj se vreme hitro slabša saj je v preteklo soboto že začelo snežiti.

Še nekaj zanimivih podatkov o Everestu:

• pred nekaj dnevi je vrh gore osvojil najmlajši plezalec; 13-letni Američan Jordan Romero
• od leta 1953, ko sta Everest prva osvojila Tenzing Norgay in Wdmund Hillary,  pa je vrh osvojilo že 2900 ljudi.

Z Mount Everesta ‘očistili’ tudi nekaj trupel

Ekipa, ki je organizirala čistilno akcijo Mount Everesta, je našla truplo švicarskega plezalca, ki je na gori umrl leta 2008.

Omenjena ekipa z imenom Sherpas se je pozno aprila podala na čistilno akcijo, da bi pobrala smeti, ki so jih za seboj pustili plezalci, prav tako pa je bil cilj te akcije, da bi v dolino prinesli trupla žrtev, ki se nahajo na t.i. mrtvi zoni, ki se nahaja nad 7.900 metrov visoko, kjer je raven kisika trikrat manjša kot na nivoju morske gladine.

Ekipa je tako postavila 2 tabora (enega na 6065 metrih in drugega na 6500 metrih visoko) in začela pobirati smeti, ki so bile razpršene okoli. Prav tako pa so med čiščenjem našli truplo švicarskega alpinista Giannija Goltza. Poleg tega pa so našli tudi trupla Američana in Novo Zelandca, ki sta na gori umrla leta 1996.

Od leta 1953 je Everest vzel že več kot 300 življenj, od tega so večino trupel našli in prepeljali v dolino. Tista, ki pa se nahajajo nad 8000 metri pa so prepustili naravi, saj so razmere tako visoko pretežke, da bi jih lahko našli.

Trenutno nimajo podatka o tem, koliko smeti se še nahaja n agori, vendar pa je 50 let plezanja na to goro, dalo Mount Everestu vzdevek najvišje ležečega smetišča.

In smo jo očistili …

… našo malo državico, čeprav kljub obsežni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu še vedno naokoli leži kar nekaj smeti, smo očistili vsaj tista najbolj potrebna območja, kjer je bilo to že kar zelo nujno. Po naših opažanjih so bili nekateri tudi pri pobiranju smeti malo izbirčni in so se osredotočili bolj na ne preveč umazane odpadke.

Na srečo je bilo večinoma po več ljudi v skupini, tako da se je tudi to nekako pokompenziralo in so nekateri pobrali tiste manj čiste stvari, nekateri pa bolj površinske. Mi smo se odpravili v gozdiček, ki se razteza med ljubljanskim živalskim vrtom in Brdom, kjer je bila nad in pod listjem nakopičena cela zbirka raznoraznih stvari, ki so se tam znašle. Ugotovili smo tudi, da je to očitno izredno priljubljeno mesto za opravljanje toaletnih dejavnosti, saj je očitno uporabnikom počasi že začelo zmanjkovati prostih drevesnih debel, kjer smo skoraj pri vsakem  našli kakšno ‘presenečenje’ v obliki toaletnih papirjev, higienskih vložkov in časopisnega papirja …

Prav tako se je našlo nekaj priljubljenih prostorov za ‘divje’ piknike, ki so izgledali, kot bi nekdo iz zraka vrgel eno veliko vrečo smeti, ki se je potem raztreščila naokoli po območju. Včasih so ljudje vsaj steklenice odnesli nazaj v trgovino, zdaj pa očitno to no več tako popularno. Tudi kakšna pozabljna jakna in jopica se je našla, nekateri pa so bili tako lačni, da so si piknik organizirali kar s hitro preharano in so imeli ogenj samo za to, da jih je v nočnih urah malo pogrel. Seveda verjetno ni treba posebej povdarjati, da tam velja zakon ‘kar prineseš s seboj, ne nosi domov.’

Včasih človek ne ve ali nekateri res nimajo nobenega odnosa do nobene stvari, ali pa nekateri na svoj način ustvarjajo svojo ‘časovno kapsulo’ ali ‘zapuščino’ za kasnejše generacije, da ne pozabijo kakšno embalažo je imelo pivo pred desetimi leti

Če potegnemo črto, je takšna akcija uspešna, bi jo pa verjetno morali organizirati dva do trikrat na leto in vsakič izbrati drug sklop območij, da bi lahko dodobra očistili vso nesnago, ki se je toliko let nabirala naokoli.

Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

V Sloveniji se vsako leto zgodi več kot 300 najrazličnejših čistilnih akcij na lokalni ravni. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki so ga napovedali člani društva Ekologi brez meja, pa ima veliko večje razsežnosti. Akcija, kateri se bomo seveda pridružili tudi Bodi ekovci, se bo odvila 17. aprila 2010.

Projekt je nastal po vzoru estonske akcije “Let’s do it, Estonija!”, ko je 3.maja 2008 petdeset tisoč Estoncev (4 odstotki prebivalstva), očistilo Estonijo v petih urah in zbralo 10 tisoč ton odpadkov. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov!

Dediščina našim vnukom

Slovenija je posejana z okoli 50.000 divjimi odlagališči, ki kot magnet privlačijo še več odpadkov. Po ocenah je ilegalno odvrženih kar 400.000 ton odpadkov. Njihova površina zavzema 6 kvadratnih kilometrov, toliko kot površina dveh Bohinjskih jezer! Skoraj 20 % jih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Mnoga divja odlagališča se nahajajo na vodovarstvenih območjih in onesnažujejo pitno podtalnico, zato jih je nujno očistiti. Predstavljajo resno grožnjo za okolje in ljudi.

Čistilna akcija bo potekala dvotirno.

Prvi del predstavlja čiščenje divjih odlagališč. V tem sklopu so prostovoljci že zavihali rokave in izdelujejo centralni digitalni register divjih odlagališč za vso državo. To bo prva vseslovenska baza divjih odlagališč.

Drugi del akcije se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev, ter sprehajalnih in pohodniških poti.

Organizatorji načrtujejo, da bodo zbrane odpadke po koncu akcije odstranila komunalna podjetja.  Eden od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Aleš Pevc je na tiskovni konferenci 12. januarja poudaril zaupanje organizatorjev, da smo Slovenci sposobni izpeljati tako zahteven in velik projekt. Zaradi tradicionalnih čistilnih akcij, ki so vsako leto spomladi, lahko dosežemo višje cilje: združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov.

Podpora projekta

Projekt podpirajo vidne in ugledne osebnosti kot so predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora RS dr. Pavel Gantar, predsednik Vlade RS Borut Pahor ter minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki bo vse šole v Sloveniji javno pozval, naj se čiščenja 17. aprila 2010 aktivno udeležijo. Ta podpora je izrednega pomena za uspeh akcije, saj je eden izmed ključnih ciljev doprinos k vzgoji odgovornih državljanov. To bo s podporo ministrstva za šolstvo in šport vsaj formalno zdaj lažje uresničiti.

Podporo projektu so med drugim izkazali tudi Zavod za varstvo narave, Generalna policijska uprava (policisti bodo podpisovali divja odlagališča, naredili register, ki ga bodo potem združili z našim in pomagali pri samem čiščenju), Slovenska turistična organizacija, Olimpijski komite Slovenije, regijsko koordinacijo je prevzela Notranjsko – Kraška Regionalna razvojna agencija, CGP – družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest bo za projekt prispevala mehanizacijo.

Pridružite se tudi vi

Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! se bo uradno zaključil s koncerti v treh večjih mestnih središčih. Več informacij in spremljanje aktivnosti je možno na spletnem naslovu www.ocistimo.si.
Torej ne pozabite na 17. april 2010, vsekakor ba vas bomo o tem sproti obveščali tudi na našem portalu. Prispevajte svoj kamenček k mozaiku zgodbe Očistimo Slovenijo v enem dnevu! tudi VI.