Česen nas varuje pred mikrobi

Česen vsebuje dve izraziti protibakterijski snovi, in sicer acilin in aliin.

Acilin je tudi priznan antibiotik. Zdravniki priporočjo dnevno uživanje česna, da se obvarujemo bakterijskih bolezni. Za tiste, ki močnega, celo neprijetnega vonja ne prenesejo, pa prodajajo v zeliščnih lekarnah izvlečke česna v obliki tablet in kapsul.

Razstrupljevalni učinki sadja in zelenjave

Če, da bi radi očistili vaše telo od strupov, ki so se v njem sčasoma nabrali, potem morate za začetek malo spremeniti izbor hrane. Presenečeni boste, ko boste ugotovili, da je lahko tudi vaša vsakodnevna prehrana dobro zdravilo.

Jabolka vsebujejo veliko pektina – tj. vrsta vlaken, ki se dobro vežejo s holesterolom in težkimi kovinami. Na ta način telo lažje odvede strupe in očisti črevesje.

Avokado po navadi ni ravno na našem vsakdanjiku, vendar pa je odličen pri zniževanju stopnje holesterola, prav tako pa širi stene žil. Avokado vsebuje hranilo imenovano glutation, ki blokira vsaj 30 različnih rakotvornih snovi, pomaga pa tudi pri razstrupljevanju jeter.
Pesa: Vsebuje mešanico naravnih rastlinskih sestavin, ki so odlične za kri, čistijo pa tudi jetra.

Borovnice so ene izmed najmočnejših živil, ki pomagajo pri zdravljenju, saj vsebujejo naraven aspirin. Prav tako pa so dober antibiotik in preprečujejo, da bi bakterije prišle v urinarni trakt in povzročile vnetja.

Zelje vsebuje veliko anti-rakotvornih sestavin, kot tudi antioksidantov, ki pomagajo jetrom pri razkrajanju odvečnih hormonov. Poleg tega pa zelje pomaga telesu nevtralizirati dim pasivnega kajenja.

Zelena očiščuje kri in vsebuje veliko sestavin, ki preprečujejo rakavost.

Brusnice čistijo telo in preprečujejo nastajanje škodljivih bakterij ter virusov, ki se morda zadržujejo v vašem urinskem traktu.

Lanena semena vsebujejo maščobne kisline, predvsem Omega-3.

Česen Deluje kot antibiotik, prav tako pa pomaga česen čistiti arterije in pomaga preprečevati rakava obolenja.

Grenivka Tako kot jabolka tudi grenivka vsebuje pektin, poleg tega pa pomaga čistiti jetra.

Kale (vrsta zelja) preprečuje raka obolenja in čisti telo. Prav tako pa vsebuje veliko vlaken, ki pomagajo čistiti prebavni trakt.

Metuljnice pomagajo zniževati stopnjo holesterola, čistijo prebavni trakt in ragulirajo stopnjo sladkorja v krvi.

Limona je odličen očiščevalec jeter, vsebujejo veliko vitamina C, ki ga potrebuje telo, da proizvede glutation, ki pomaga jetrom, da se očistijo nevarnih strupov.

Morska trava je verjetno ena izmed najbolj podcenjenih vrst zelenjave. Morska trava bi naj vezala nase radioaktivne snovi v telesu in jih nato izločila. Poleg tega pa veže nase tudi težke kovine, prav tako pa vsebuje veliko mineralov.

Vodna kreša povečuje detoksifikacijo encimov in uničuje rakave celice v telesu.

Hrana, ki je strupena za hišne ljubljenčke

Vsi vemo, da strokovnjaki pravijo, da naj se izogibamo hranjenju naših živali s hrano, ki jo sami uživamo, vendar pa se rado zgodi, da to pravilo prekršimo.

Verjetno pa se pri tem ne zavedamo, da jim lahko to škoduje bolj, kot si mislimo.

Avokado

Verjetno avokado rano ni prva izbira hrane, ki bi jo privoščili našim ljubljenčkom, vendar je dobro vedeti, da jim lahko škoduje. Študije so namreč pokazale, da listi avokada, sadež, lupina ter koščica vsebujejo strup Persin.

Čebula, česen in drobnjak

Vsi lahko pripeljejo do problemov s prebavo in do poškodb z rdečimi krvničkami. Mačke so sicer manj občutljive, vendar pa jih vseeno ni priporočljivo hraniti s to vrsto hrane.

Grozdje in rozine

Oboje je strupeno za pse in lahko pripelje do okvare ledvic. Strokovnjaki trdijo, da je v tem sadju še vedno veliko neznanih strupov, ki so nevarni le za nekatere vrste psov, vendar pa vseeno ni priporočljivo hraniti z grozdjem ali rozinami katerega koli psa.

Kvašeno testo

Testo, ki ni pečeno in vsebuje kvas lahko naraste v trebuhu vašega ljubljenčka, kar povzroča bolečine v skrajnem primeru pa lahko povzroči, da črevesje poči. Nevarnost pa seveda mine, če je testo pečeno.

Kosti

Kosti, ki so ostale od npr. kosila predstavljajo nevarnost, saj se lahko ljubljenček zaduši z njimi. Prav tako pa lahko prerežejo skozi steno želodca ali črevesja. Prav tako pa ni priporočljivo hraniti ljubljenčkov z premalo kuhanim mesom ali jajcami, saj lahko vsebujejo nevarne bakterije.

Hrana, ki vsebuje veliko soli ali maščobe

Odvečna maščoba lahko razdraži želodec in potencialno povzroči gnojenje trebušne slinavke kar povzroči seveda vnetje. Slana hrana pa pomeni potencialno nevarnost zaradi razvoja natrijevega ion-toksina.

Čokolada, kava in alkohol

Metilksanitin, ki ga najdemo v tej hrani oz. pijači povzroča diarejo, bruhanje, sopenje, pretirano žejo in uriniranje, hiperaktivnost, tresenje, epileptične napade in tudi smrt. Večja kot je vsebnost kakava, bolj je čokolada nevarna za ljubljenčke.

Sladkarije brez sladkorja (proizvodi z vsebnostjo ksilitola)

Ta sestavina povzroča poškodbe ledvic ter tudi smrt.

Oreščki makadamije

Povzročajo slabost, tresenje ter podhladitev pri psih.

Seneni nahod

Alergija na cvetni prah ali drugače rečeno seneni nahod je lahko zelo moteča. Ponavadi ti ljudje še najbolj trpijo spomladi, ko cvetijo trave, rože in drevesa. Glede na to, kaj ga povzroča, lahko sami poskusite z različnimi naravnimi sredstvi, ki ublažijo neugodje. Torej, če vaš otrok trpi za to sezonsko boleznijo dihal, berite dalje.

Kaj je seneni nahod?

To je sezonska oblika alergijskega rinitisa. Simptomi vključujejo srbečico, rdeče boleče oči, pogosto kihanje, sinusno vnetje in neprestano izločanje nosne sluznice. Prav tako lahko povzroči utrujenost in razdražljivost. V primeru da je vaš otrok nahoden, se najprej poskusite izogibati pelodu spomladi. Naj ne hodi na območja kjer je veliko cvetnega prahu, še posebej ne zjutraj in zvečer, ko je zrak najbolj nasičen s pelodom. Pomagalo bo, če si bo splakoval obraz s hladno vodo in oči spiral s čajem.

Kaj lahko poskusite?

Na oči si lahko date (sebi ali bližnjim) aloe vera gel ali pa ohlajene vrečke čaja, ki naj bi omilile srbenje in rdečico. Nekaterim pomaga pitje meda, raztopljenega v vodi, en mesec pred sezonskih cvetenjem. Temu napitku lahko dodate tudi nekaj limoninega soka.

Pomaga lahko tudi primerna prehrana

Veliko simptomov senenega nahoda lahko odpravimo ali vsaj zdravimo s pravilno prehrano. Poskušajte vključiti naslednja živila:

• Česen pomaga zmanjšati izločanje nosne sluznice. Pojejte en surov strok na dan, lahko ga nasekljate in vmešate v že pripravljeno hrano.
• Živila bogata z beta karotenom, kot so rdeče in oranžno sadje in zelenjava.
• Temno zelena živila so koristna, saj pomagajo izločati toksine iz telesa. Morske alge so še posebej koristne zaradi njihove visoke vsebnosti mineralov.

Aromaterapija

Aromaterapija se zadnje čase vse bolj uveljavlja. Preizkusite tradicionalna, pomirjujoča eterična olja, kot so sivka in kamilica. Opazujte otroka, katero olje je mu najbolj pomaga. Olja se lahko uporablja tudi pri masaži, potrebnih je le nekaj kapljic ali pa kanite kapljico ali dve na robec in vdihavajte.

Ajurveda

Kot najstarejša znanost zdravljenja alergij je Ajurveda zagovornica naravnega zdravljenja, z namenom, da bi dosegli fizično, čustveno in duhovno ravnovesje. Ajurveda nam ponuja dosti načinov, da izboljšamo počutje tistih, ki trpijo za senenim nahodom.

Standardno pri zdravljenju alergij je uporaba antihistaminikov in čeprav so zdravila ponavadi učinkovita, imajo tudi veliko neželenih stranskih učinkov kot so zaspanost, slabost in oslabljen imunski sistem. Zdravila lahko ob daljši uporabi postanejo neučinkovita. Ajurveda lahko ponudi naraven način blaženja alergij brez negativnih posledic za telo.

Ajurveda je starodavna znanost o življenju, ki se osredotoča na sožitje z naravo in izvira iz Indije. Torej, kako preživeti alergijske sezona na naraven način?

• Uživanje kuhane in lahko prebavljive hrane, mleko pijte le v manjših količinah in se izogibajte pšeničnih jedi.
• Uživanje ekološko pridelanega sadja in zelenjave, predvsem pomaranče, redkev, papriko in česen.
• Ustvarite svoje zeliščne čaje, ki vsebujejo ingver, kumino in cimet in popijte 5-6 skodelic na dan.
• Kozarec tople vode z limoninim sokom in žličko medu je koristna pijača.
• Nanesite tanko plast mandljevega, kokosovega ali sezamovega olja okrog nosu in ga nežno vtrite v kožo.
• Izogibajte se zamrznjeni hrani in ledeno hladnim pijačam, vključno z alkoholom.

Vir: www.bambino.si

Hrana za zdrave oči in oster vid

Če se pravilno prehranjujemo, potem ob enem verjetno nevede skrbimo tudi za naše oči in vid.

Antioksidantom je bilo pripisano, da preprečujejo bolezni ter imajo prav tako tudi protistarostni učinek. Dobro je vedeti, da ima sadje in zelenjava, ki je živih barv več antioksidantov, kot tista, ki je bolj blede barve.

Tu pa je nekaj nasvetov,  katera zdrava hrana je dobra za naše oči:

• Temna listnata zelenjava, kot na primer špinača, ohrovt, repa in gorčica so najboljši vir luteina in zeaksanatina. Poleg tega pa je ta zelenjava tudi dober vir vitamina C, ki preprečuje glavkom.
• Korenje in jam sta polna antioksidantov, ki so dobri za oči. Poleg tega pa vsebujeta ti dve zelenjavi tudi veliko beta-karotena. Zelenjava in sadje, ki pa je svetlo oranžne barve, pa je tudi dober vir vitamina A, ki je bistven za normalen vid, igra pa tudi veliko vlogo pri preprečevanju slepote.
• Brokoli sodi v družino križnic in je zato v “sorodu“ z cvetačo, zeljem, ohrovtom in brstičnim ohrovtom. Vsi ti vsebujejo velik oluteina, zeaksanatina in vitamina C.
• Citrusi, jagode in pomarančni sok so polni vitamina C, prav tako pa ga vsebuje tudi paradižnik rdeča paprika, ki vsebuje tudi lutein in likopen, katera prav tako služita za boljši vid.
• Prav tako vsebuje lutein in zeaksanatin veliko sadja: marelice, breskve, mango, papaja, pomaranče, mandarine in melone. Še posebej pa so dobre za oči tudi dinje.
• Zelišča in začimbe, kot na primer curry, koper, peteršilj in vodna kreša vsebujejo veliko luteina. Ta pa se še dodatno poveča pri kuhanju.
• Lanena semena in olje so bogata za Omega-3 maščobnimi kislinami, ki preprečujejo sindrom suhih oči.
• Česen, sončnična semena, brazilski oreščki, črni oreh, oves in temni riž vsebujejo selenija, ki pomaga absorbirati antioksidante.
• Čičerika, oves in polnozrnati pšenični kruh vsebujejo cink, ki je pomemben mineral, ki deluje z antioksidanti.

Koristne rastline v vrtu

Namesto uporabljati fitofarmacevtskih sredstev v boju proti škodljivcem in boleznim poskušajmo izkoristiti vplive nekaterih rastlin, ki jih imajo na tla in škodljivce.

Vsem dobro poznan česen, deluje bakteristatično in fungicidno  ter odganja miši. Zato je priporočljivo, da raste po vsem vrtu (naredimo posamezne otoke te vrtnine), posadimo ga lahko tudi na okrasnem vrtu, saj nam bo tako prihranjena katera od bolezni okrasnih rastlin. Ko ga pa posadimo po vrtu pa pri tem pazimo na medsosedske odnose, saj ga nekatere vrtnine ne prenesejo v svoji neposredni bližini. Tako naj ne rase blizu graha, fižola in zelja.

Naslednja koristna rastlina je bazilika ta blagodejno vpliva na rastline, zato jo posejemo ali posadimo po celem vrtu. Timijan odganja polže in uši, sivka pa poleg uši še odvrača mravlje. Drobnjak deluje proti pepelasti plesni in je tudi priporočljivo, da raste povsod po vrtu.

Korenine špinače godijo tlom in njen vonj odganja škodljivce, med drugimi tudi bolhače ter spodbuja rast vseh vrtnin. Koperc vpliva na boljšo kalivost semen. Boreč varuje kapusnice ter odvrača polže. Česen, cesarski tulipan, bob, mleček in medena detelja odganjajo voluharja.

Po celem vrtu naj rastejo žametnica, ognjič in kapucinka, ki odvrača uši. Solata je pa najbolj »nevtralna« in jo zato lahko sejemo tudi na prazne površine.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.

Naravni pripravki za bolezni sobnih rastlin

Skrb za okolje in naravo se kot že velikokrat omenjeno, prične doma pri vsakem posamezniku. Tudi varstvo rastlin ni nobena izjema.

Naše babice in prababice so še kako dobro poznale raznovrstne naravne pripravke za bolezni okrasnih rastlin. Tako poznamo zeliščne izvlečke, zeliščne brozge in zeliščne čaje. Pripravke pripravljamo iz rastlin kot so velika kopriva, navadni gabez, njivska preslica, navadni vratič, navadni plešec, pravi pelin, črni bezeg, navadna kamilica, navadni regrat, vrtni ognjič, navadni rman, žajbelj, zdravilna špajka, čebula, česen ter različne mešanice naštetih.

Pripravek iz česna na primer naredimo tako, da 70g strokov zrežemo v 10  litrov vode, pustimo 24 ur ter nato precedimo. Z nerazredčenim pripravkom škropimo proti glivičnim boleznim po tleh in po rastlinah, škropimo trikrat v presledkih treh dni. Te pripravke lahko uporabljamo tudi na rastlinah na prostem.

Naj pa poudarimo, da so naravni pripravki učinkoviti, vendar ne smemo pričakovati čudežev, uporabljamo jih kot dodatni pripomoček, saj nam v celoti ne odpravijo težave.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.

Česen za zdravje

Danes so redke rastline, ki so vsesplošno poznane in tako zelo uporabne kot česen, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Dolgo so ga namreč uporabljali le kot zdravilo in ne kot začimbo. Tako česen že od pradavnine velja za eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo.

Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen.  Pripravki brez vonja so zelo učinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Česen, med drugim, vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine.

Česen je bolj učinkovit kot tavžentroža

Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.

Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi. Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker česen pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.

Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes.

Lahko ga uživamo presnega, da odmašimo zamašen nos in ublažimo druge simptome prehlada. Učinkovito blaži tudi vnetja prebavil, kot so vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža. Česen v črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Takšno delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.

Znanstveniki so dokazali vpliv česna na črevesne parazite, zato ga lahko uporabljamo  proti njim, ima pa tudi učinek detoksifikacije in čisti kri. Opazili so, da pri rudarjih, ki so uživali večje količine česna, ni prišlo do zastrupitve s svincem. Česen je zelo učinkovit pri slabokrvnosti, utrujenosti in onesnaženem okolju. Pomlajuje možgane in imunski sistem. Najnovejše japonske raziskave na živalih kažejo, da uživanje česna lahko obnavlja možganske in imunske funkcije pri starih podganah, torej tiste funkcije, ki slabijo s staranjem. Česen lahko celo pomaga preprečevati in zmanjševati Alzheimerjevo “senilnost”. Zavira tudi splošno propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice.

Ker ima česen antioksidativno lastnost, pomeni, da deluje tudi kot zaščita pred rakom. To potrjuje tudi mnenje Ameriškega inštituta za raziskavo raka, kjer postavljajo česen na prvo mesto seznama tistih prehrambenih proizvodov, ki lahko preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka. Na Kitajskem so statistike potrdile, da se na področjih, kjer zaužijejo velike količine česna, rak na želodcu najmanj pojavlja, z raziskavami med ljudmi v Shandongu na Kitajskem, kjer je največ primerov želodčnega raka na svetu, pa so ugotovili, da redno uživanje česna deloma varuje pred to boleznijo. Danes raziskave na živalih kažejo, da sestavina česna, imenovana alidisulfid, preprečuje rast malignih tumorjev.
Česen tudi uravnava sladkor v krvi in tako blaži starostno sladkorno bolezen. Pri težavah z aknami ali blagim kožnim vnetjem pa lahko sveže stroke česna neposredno vtiramo v kožo.

Včasih tudi kakšna težavica …

Splošni stranski učinki, ki se pojavijo ob uporabi česna, so lahko pri ljudeh goreč občutek v ustih in želodcu, driska ter bruhanje. Pri nekaterih ljudeh izzove tudi alergije, pri občutljivih pa migrene. Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi in antikoagulansi ter zdravili zoper strjevanje krvi, stopnjuje protistrjevalni učinek protivnetnih zdravil ter zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3.

V korist našega zdravja je česen priporočeno uživati predvsem v obliki raznih pripravkov, ki vsebujejo dragocena česnova olja, po zaužitju pa za seboj ne puščajo neprijetnega zadaha po česnu. Tako je proti okužbam črevesja in dihal ter za preprečevanje težav z ožiljem priporočeno zaužiti 40 do 50 kapljic tinkture na osnovi česna ali pa 1 do 3 tablete ali kapsule s česnom (300 mg, na voljo v obliki brez vonja) na dan. Proti črevesnim zajedavcem pa je priporočljivo zaužiti 100 do 250 mg suhega izvlečka česna na dan. V primeru zdravljenja s česnom je namreč potrebno zaužiti velike količine le-tega (deset ali več strokov dnevno), in ker žveplove spojine v česnu hitro izhlapevajo, nastane neprijeten zadah, ki ga sicer lahko preženemo z žvečenjem peteršilja. Da se torej izognemo nezaželenim posledicam česna in žvečenju peteršilja, ga raje uživajmo v obliki prehranskih dopolnil, vseeno pa vsak dan pojejmo vsaj en strok česna.

Zgodovina uporabe česna:

• Ostanki česna so najdeni že v pečinah izpred 10.000 let, sumerske ploščice iz leta 3.000 pred našim štetjem pa že priporočajo njegovo uporabo.
• Zanimivo je, da so Egipčane imenovali “smrdljivi narod”, ker so v velikih količinah uporabljali česen. Bil je tako zelo cenjen, da je služil kot denarna valuta. Takrat so celo sužnje vrednotili s česnom in tako je en zdrav suženj veljal 5 kg česna. Egipčani so česen dobesedno častili, saj so glinene modele česnovih gomoljev postavili v Tutankamonovo grobnico. Sužnji, ki so gradili piramide, so dobivali velike količine česna, ker so njihovi lastniki ugotovili, da če jih hranijo s česnom, delajo več in so bolj vzdržljivi, hkrati pa jih zaščitijo pred raznimi nalezljivimi boleznimi, ki so takrat terjale smrt množice ljudi.
• Najstarejši znani medicinski zapisi, Ebersovi papirusi, poudarjajo, da je “česen dober proti glavobolu, pikom mrčesa, menstrualnim težavam, črevesnim glistam, tumorjem in srčnim težavam” ter navajajo 22 receptov za zdravljenje s česnom.
• Grki so česen uporabljali v času priprav na olimpijske igre, da bi si zagotovili dovolj moči. Tako so ga borci, tik pred končno borbo, zaužili, da bi z njegovim vonjem prestrašili svoje sovražnike. Celo v Odiseji je navedeno, da je Odisej užival česen. Grški zdravnik Hipokrat pa predpisuje “česen proti zaprtju, kopičenju vode v organizmu, vnetju, raku, gobavosti, za celjenje ran in proti težavam s prebavo ter raku na maternici”.
• Rimski zgodovinar Plinij starejši (1. st.) svetuje uživanje česna celo proti 61 različnim boleznim, medtem ko ga Diskorides priporoča le proti poapnenju žil in srčnim težavam.
• Indijanci so česen uporabljali proti raku in gobavosti, v srednjem veku pa je menihom služil kot zaščita pred kugo.
• V času prve svetovne vojne, ko še niso poznali penicilina, so ruski vojaki uporabljali česen za celjenje ran. V drugi svetovni vojni, ko je bil penicilin že v uporabi, vendar ga ni bilo dovolj, pa so česen masovno uporabljali proti infekcijam in zastrupitvi. Zato ga imenujejo tudi “ruski penicilin”. Sicer pa je česen skozi zgodovino dobil še mnogo drugih imen, kot na primer “madžarska limona”.
• Ljudje so kmalu spoznali, da je česen izredno učinkovito sredstvo proti infekcijam, katerih izzivalci so amebe in paraziti, ki se lahko najdejo v vodah iz okuženih vodnjakov.
• Do leta 1940 česna v Ameriki niso sprejemali, našel se je le v poganskih jedeh delavskega razreda. Kasneje so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot pomembno sestavino, ne le kot manjšo začimbo. Danes pa se Italijani trudijo, da bi ga umaknili iz mediteranskih jedi.

« Previous Page — Next Page »