Solata iz bukovega listja

Morda se sliši nenavadno, saj spomladi, ko drevesa ozelenijo navadno nabiramo regrat in motovilec, vendar je mlado bukovo listje lahko zelo okusen dodatek solatam. Ker je letos čas sprememb, lahko tudi vi poskusite kakšno jed, ki je do sedaj še niste. Ne bo vam žal.

Prava spomladanska solata lahko vsebuje regrat, motovilec, bukovo listje, trobentice, čemaž, kislico, mlade liste trpotca in celo cvetove marjetice. Solati dodamo nekaj kuhanega krompirja, premešamo in šele potem prilijemo olje in kis.

Čemaževi ajdovi štruklji

Ker je trenutno čas za nabiranje čemaža, smo izbrskali še en zanimiv recept iz te odlične in zdrave rastline.

Nekaj receptov za čemaž smo vam že predstavili, tokrat pa je na vrsti recept za ajdove štruklje s čemažem. Se vam zdi nenavadno? Zagotavljamo vam, da če imate radi čemaž, gre njegov okus odlično skupaj tudi z ajdovimi štruklji, ki jih lahko uporabimo kot prilogo ali pa kot samostojno jed.
Za pripravo potrebujemo:
100 g ajdove moke,
120 g bele moke,
1 jajce

Nadev:
100 g čemaževih listov,
300 g skute,
2 žlici kisle smetane,
1 jajce, krušne drobtine

Nadev iz cemaža pripravimo tako, da cemaževe liste sesekljamo, dodamo skuto, kislo smetano, jajce in krušne drobtine. Vse skupaj mešamo, da dobimo maso, ki jo lahko razmažemo.

Ajdovo moko najprej poparimo s toliko vrele vode, da dobimo gosto testo. Ko se ajdovo testo ohladi, mu dodamo belo moko in jajce. Zamesimo testo, ga razvaljamo, in nato namažemo s čemaževim nadevom, nato pa vse skupaj zvijemo v štruklje. Zavijemo jih v papir za peko, ki smo ga prej zmočili, in konce zavežemo. Kuhamo v osoljenem kropu 20 minut. Kuhane štruklje vzamemo iz vode in malo pocakamo, nato pa razvijemo in razrežemo.

Recepti za čemaž

Ko spomladi zavohamo v gozdu vonj po česnu pomeni, da je čas za nabiranje čemaža. Iz čemaža si lahko pripravimo zanimive in zdrave jedi.

Čemažev namaz za na kruh

Za čemažev namaz potrebujemo:

• Nekaj mladih cemaževih listov,
• nekaj žlic puste skute,
• navadni jogurt

Skuto najprej dobro vmešamo skupaj z jogurtom. Da bo namaz boljšega okusa, lahko uporabimo nekoliko bolj kremast jogurt. Nato primešamo na drobno sesekljane
čemaževe liste. Če namaz postane preveč redek, mu dodamo še nekoliko skute, ali pa lahko tudi večjo količino čemaža (po okusu). Namaz uporabimo takoj, ponudimo pa ga lahko kot samostojno jed s svežim kruhom ali pa kot prilogo ob kuhanem krompirju ali narezku.

Čemažev pesto

Pesto pravimo omakam za testenine. Veliko nas pozna pesto iz bazilike in drugih zelišč, le redki pa se najdejo, ki vedo, kako odličen okus doda k testeninam čemažev pesto.

Za čemažev pesto potrebujemo:

• 30 g prepraženih pinjol,
• 2 žlici čemaževega shranka ali zmletih oz. na drobno sesekljanih čemaževih listov,
• 3 žlice naribanega parmezana,
• poper,
• olivno olje.

V možnarju stremo poper in pinjole, nato V posodi zmešamo čemaž, pinjole in parmezan. Dolijemo toliko olivnega olja, da dobimo lepo, gosto omako.

Zeliščni čemažev pesto

Pesto, ki ga lahko uporabimo kot dodatek omakam ali kot namaz.

Potrebujemo:

• šop čemaževih listov,
• nekoliko bazilikinih listov,
• pinjole,
• olivno olje,
• nariban parmezan

Pinjole najprej prepražimo v suhi ponvi, nato pa jih v možnarju stremo. Potem dodamo še čemaž in baziliko in vse skupaj premešamo. Najbolje je, da stremo vsako sestavino posebej in jih šele na koncu zmešamo skupaj s parmezanom in olivnim oljem.

Čemaževa juha

Tudi čemaževa juha je lahko odlična samostojna jed, malica ali pa predjed. Pripravimo jo tako, da sveže cemaževe liste najprej poparimo in zmeljemo skupaj z nekaj vode. Na žlici masla z moko naredimo svetlo prežganje. Dodamo prej pripravljeno čemaževo maso in jo na hitro popražimo. Zalijemo z vodo. Naribamo surov krompir, muškatni orešček, solimo in kuhamo še dobrih 15 minut. Na koncu za boljši okus in izgled dodamo še nekaj sveže sesekljanih čemaževih listov ter žlico kisle smetane.

Spomladanska čemaževa kremna juha

Na spomladanskem sprehodu lahko tudi sami naberemo rastline za kuho. Ena izmed takih rastlin je čemaž ali divji česen, kot mu pravijo nekateri. Iz njega lahko pripravimo okusno in zdravo kremno juho.

Naberemo šopek mladih čemaževih listov, ki jih potem dobro sesekljamo ter prepražimo na maslu ali olivnem olju. Dodamo na majhne koščke narezan krompir in vse skupaj dušimo še nekaj minut. Potresemo z žlico moke ter zalijemo s 3/4 l vode in 1/4 l mleka. Juho lahko po želji gladko razmešamo s palicnim mešalnikom. Dodamo lovorjev list, jušno kocko, peteršilj, poper in sol ter kuhamo še 30 minut. Na koncu juho izboljšamo z kislo smetano.

Koprive za zdravje

O njihovi zdravilnosti je znanega že veliko, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Kaj vsebujejo koprive?

Česa NE vsebujejo, bi bilo boljše vprašanje! Sestavlja jih za zelenjavo neverjetnih 7% beljakovin, dopolnjenih z večino pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, kalcija 5x več kot v kravjem mleku, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone. Tu so še kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamin K, vitamini B skupine, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih delujejo kot antioksidanti in iz telesa odplavaljajo škodljive proste radikale. Ne pozabimo na klorofil, ki je za telo pravi čudež.

Podobno kot špinača vsebujejo tudi nitrate, ki za telo v večji količini niso najboljši. Na srečo je nitratov zanemarljivo malo, če koprive rastejo na soncu, kar še enkrat potrdi, da je pomlad najboljši čas za nabiranje. Škodljivost nitratov uničuje tudi prisotnost klorofila. Vseeno jedi s koprivami (kot smo tega vajeni že pri špinači), ne pogrevamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Za konec pa še nekaj idej za smoothieje/sokove (mikser, sokovnik), ki jih odlično dopolnjujejo koprive. Naj bo tudi vaš začetek pomladi poln energije in zdravja!

Pomladno prebujanje

• sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
• pest mladih listov kopriv
• pest regrata
• voda po potrebi

Zelenko

• 3 jabolka
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

• 2 banani
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Eva Žontar za soncek.com

Naravno razstrupljanje telesa

Mnogokrat podcenjujemo pomen zdrave prehrane za naše zdravje. Veliko ljudi pravi, da se prehranjujejo zdravo, saj jedo veliko raznolike hrane. Vendar to v teh časih ni več dovolj, saj je na policah vedno več gensko spremenjene prehrane.

V to skupino seveda sodi tudi sadje in zelenjava. Zato ni pomembno koliko zelenjave in sadja zaužiteje vsak dan, vendar je veliko bolj pomembno kakšnega porekla je.

Zelenjava v trgovini na prvi pogled izgleda zdrava, vendar pa se lahko vprašate, ali je to ‘normalno’, ko v trgovini kupite zeleno paprika, ta na vaši poti domov spremeni barvo v rumeno. Mnogi zaradi tega dejstva večkrat opravijo razstrupljevanje telesa z raznimi komercialnimi čaji, dodatki, rastlinami, obliži … ter ostalimi sumljivimi izdelki in preparati.

Večina ljudi pa verjetno sploh ne pomisli, da imajo rastline na njinovih vrtovih, katerih se po navadi želijo znebiti, ravno ta razstrupljevalni učinek. Razlika med temi rastlinami in komercialnimi izdelki je le v tem, da so to domače, naravne in popolnoma nepredelane rastline.

• Za primer lahko vzamemo regrat. Spomladi, ko začne regrat rasti lahko poživi okus vaše solate, vedno bolj pa prihaja v modo tudi vino iz te rastline.
• Širokolistni rogoz – rastlina je v celoti užitna, včasih so iz nje pridelovali moko.
• Navadno korenje – s tem ni mišljeno tisto oranžno korenje, ki je znana zelenjava. Ta vrsta z latinskim imenom Daucus carota je pogosta na večini travnikov, vendar pa bi si malokdo mislil, da je iz nje možno narediti juhe, solate, torte,…
• Monrada – ima okus podoben origanu ali pa meti.
• Detelja – ima sladek in podoben okus kot janež.
• Kapucinček – Semena kapucinčka so lahko odlično nadomestilo za kapre.

To je bilo le nekaj primerov rastlin, ki so vredne našega truda. Poleg teh pa je v naravi še mnogo ostalih, prav tako užitnih rastlin, ki bodo pripomogle k razstrupljevanju telesa na naraven način. Med te sodijo še: luk, murva, nageljni, krizanteme, tulipanovi listi, agava, mačehe, potonika, čemaž, divje jagode, trobentice …