Matični mleček – čudežni napitek

Matični mleček ali gelee royale je ‘superhrana’, ki nima neverjetnih učinkov zgolj na čebeljo vrsto, ampak tudi na zdravje človeka.

Matični mleček ali gelee royale je posebna snov, ki jo iz krmilnih žlez izločajo čebele dojilje. Gre za gosto tekočino mlečno bele barve, ki ima značilen vonj in nekoliko pekoč kislo-sladek okus. Prve tri dni so z matičnim mlečkom hranjene vse ličinke v panju, po treh dneh pa še ličinka, iz katere se bo razvila matica. V vsem svojem življenju – le-to je 15-krat daljše od življenjske dobe drugih čebel – ne zaužije ničesar drugega. Edina hrana, ki jo jé, mora zato vsebovati dovolj hranljivih snovi, da ostane zdrava, močna in v formi za svojo pomembno vlogo, tj. razmnoževanje.

Sestava

Matični mleček vsebuje beljakovine, encime, hormone, aminokisline, maščobe, sladkorje, vodo in vitamine. Njegova natančna sestava ni znana, ve pa se, da vsebuje 17 različnih aminokislin, od 12 do 15 odstotkov ogljikovih hidratov, 12 odstotkov beljakovin in od 5 do 6 odstotkov maščob ter vodo, od vitaminov pa v njem najdemo pantotensko kislino (vitamin B5), biotin, inositol, folno kislino ter vitamine C, B1, B2, B6 in niacin. Po zaslugi številnih učinkovin matični mleček izjemno ugodno vpliva tudi na človeško zdravje. Uporablja se ga za zdravljenje bolezni in za lajšanje zdravstvenih težav – tako duše kot tudi telesa.

Zdravilni učinki

Uživanje matičnega mlečka ugodno vpliva pri težavah šibkih kosti, boleznih koronarnih arterij, diabetesu, visokem krvnem tlaku, motnjah endokrinega sistema, anemiji, artritisu, astmi, porušenju hormonskega ravnovesja, povišanem holesterolu, impotenci, vnetjih, težavah s spominom in imunskim sistemom, bolečinah v jetrih, izčrpanosti, težavah v menopavzi, pri napadih panike, Parkinsonovi bolezni, zaostanku v rasti, gubah, bakterijskih infekcijah, celjenju ran in utrujenih očeh. Ker pospešuje odstranjevanje strupov iz telesa, krepi imunski sistem in se je za zelo učinkovitega izkazal pri lajšanju stranskih učinkov kemoterapije. Matični mleček tudi regenerira celice v možganih in je edini naravni proizvod, ki prodira skozi ovojnico nadledvične žleze in jo očisti strupov.

Vpliv na plodnost

Eden od koristnih učinkov, ki jih pripisujejo matičnemu mlečku, je njegov vpliv na plodnost. Pri čebelah uživanje matičnega mlečka namreč sproži razvoj razmnoževalnih organov. Matica, ki se hrani z matičnim mlečkom, je ena najbolj plodnih samic na svetu. Na dan lahko izleže tudi do 2000 jajčec. Nekateri menijo, da matični mleček vpliva tudi na plodnost človeka. Nekaj raziskav je potrdilo, da so pari, ki so imeli težave z zanositvijo, po terapiji z matičnim mlečkom zanosili hitreje kot tisti, ki ga niso zaužili. Pri moških matični mleček povečuje količino in gibljivost spermijev.

Naravni antidepresiv

Matični mleček razen telesa zdravi tudi dušo. Redno uživanje matičnega mlečka pomaga odpravljati negativna čustva, na primer žalost in strah. Uporablja se kot dodatna pomoč pri zdravljenju blažjih psihičnih motenj, depresije, nevrotičnih motenj in manične depresije. Uživanje matičnega mlečka pozitivno učinkuje na razpoloženje pri ženskah v menopavzi. Za boljšo koncentracijo ga uporabljajo študentje pred izpiti. V stresnih obdobjih, kot so žalovanje, upokojitev, odraščanje, selitev ali izguba službe, uživanje matičnega mlečka ublaži negativna občutja.

Vpliv na imunski sistem

Po zaslugi trans-10 hidroksi-2 decenske kisline (HDA), ki jo najdemo samo v matičnem mlečku, le-ta spodbuja delovanje imunskega sistema in pomaga uničevati viruse. Zato je odličen pripomoček za zaščito pred gripo in prehladi oziroma za pomoč pri zdravljenju. Kako točno matični mleček deluje, še ni popolnoma raziskano, domneva pa se, da HDA spodbuja bele krvničke (ki so del imunskega sistema), da uničujejo viruse, med drugim tudi viruse herpesa in hepatitisa.

Čebele so koristne žuželke

Čebele so nerangirane žuželke, katere uvrščamo med tako imenovane kožokrilce. Na svetu je znanih že več kot 2000 različnih vrst čebel, njihova glavna značilnost pa je prilagodljivost za hranjenje z nektarjem in cvetnim prahom.  S slednjima se hranijo tudi ličinke čebel. Ravno zaradi omenjenega hranjenja imajo čebele na telesu posebno oblikov ane dlačice, s pomočjo katerih lahko vse to prenašajo in shranjujejo pelod.

Čebele so koristne žuželke tako za ljudi, kot tudi za ekosistem, saj opravljajo zelo pomembno vlogo opraševalcev.  V Sloveniji je najbolj poznana vrsta čebel, tako imenovana domača čebela s svojo avtohtono podvrsto kranjska čebela.

Pregled zgodovine čebelarstva

Čebelarstvo je dejavnsot, katera sega že v daljno preteklost – razvilo naj bi se v času takoj po ledeni dobi.  V tistem času so se razvile prve podvrste, medonosne čebele.  Dokazi, da so v tistih časih resnično že obstajale čebele in z njimi povezano čebelarstvo, se nahajajo v obliki slik v jamah, katere naj bi izhajala iz časa 10.000 let pred našim štetjem. Na samem začetku, ko človek ni poznal drugega načina kako priti do slastnega medu, so čebele dobesedno uničevali. Sčasoma pa so se stvari obrnile in tudi človek je spoznal, da obstajajo še drugačni načini odvzemanja medu in tako se je ta način ohranil vse do danes.  Čebelarstvo se je v preteklosti dejansko razvilo tako, da je človek čebele prenašal iz gozda in njihovega bivališča, v bližino svojega domovanja. Na ta ančin so kmalu čebele postale stalen spremljevalec ljudi.

Čebelarstvo je šlo v korak s časom in se je razvijalo tako kot nekatere napredne civilizacije. Začasa Egita in starega Rima, so nastali tudi prvi panji, ki jih je izdelal človek. Veste kako so bili izdelani? Osnovni sestavni material panjev je bilo kar blato, občasno tudi glina – neverjetno, kajne? Na našem območju pa so se panji nekoliko razlikovali od omenjenih, saj so Slovani panje ustvarili kar v drevesnih duplih in tam naselili čebele.  V preteklosti je bilo čebelarstvo zelo razvito in cenjeno, prav tako pa je bila močno razvita tudi trgovina s čebelami. A takšno stanje je vladalo samo do konca prve svetovne vojne, v malce manjšem obsegu pa se je nato nadaljevala v drugo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni pa je vse skupaj zamrlo. Danes še vidimo posamezne čebelje panje in ljudi, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, vendar je razlika med preteklostjo in sodobnim časom predvsem v intenzivnosti čebelarstva. Danes se namreč ljudje s tem v večini ukvarjajo za svojo dušo, ker jih to veseli – prodaja medu je v drugem planu.

Čebele so izredno koristne žuželke

Ali ste vedeli, da so čebele koristne tako za cvetje, kot tudi za sadeže? Res je, da je na naših vrtovih in v sadovnjakih vse več žuželk, ki so škodljive in uničujejo naš pridelek, vendar pa obstjajo tudi koristne žuželke, take brez katerih na vrtu ali v sadovnjaku enostavno ne moremo. Problem je samo v tem, ker večina ljudi še dejansko ne pozna oziroma ne loči med škodljivimi in koristnimi živalicami. Kar se tiče čebel, je problem predvsem ta, da  ljudje ne poznajo čebel dovolj dobro in njihovega pomena za cvetje in ostale rastline. Rastline predstavljajo čebelam dnevni vir hrane, ki ga čebele potrebujejo za vsakodnevne potrebe.  V sodobnih časih imajo čebele na razpolago dovolj cvetlic za nabiranje nektarja in svetnega prahu, saj vse rastlinice, ki vsebujejo te stvari s pomočjo barv in dišav pošiljajo »signale« naokoli.

Pravi čebelar bi rekel, da včasih vse to izgleda kot nekakšno tekmovanje med cvetlicami – katera bo bolj pisana in bo bolj dišala. Kako pa je sama rastlina odvisna od čebel? V kolikor neka cvetlica ali kaka druga rastlina za čebele ni zanimiva, je te ne bodo oprašile in sčasoma bo ta poginila. Največkrat se takšen problem pojavi na območjih, kjer so slabše življenjske razmere – npr. onesnaženo okolje, ipd. V takih primerih rastlina ne dobi vsega potrebnega in tudi čebelam ne nudi toliko hrane, zaradi česar je avtomatsko nezanimiva za oprašitev. Zato se tudi nemalokrat zgodi, da sadjarji ne prepuščajo stvari naključju in zaradi večje verjetnosti dobre oprašitve, le te pogosto pri čebelarjih najamejo čebele in čebelje družine. Na ta način si zagotovijo uspeh pri pridelku. Na sam pridelek pa seveda vplivajo še drugi faktorji, kot na primer vreme, in podobno. Tako, da se ne zanašajte samo na čebele in njihovo opraševanje!

Čebele pa so tako kot za rastline, koristne tudi za živalski svet. Živalim namreč posredno ali neposredno dajejo hrano. Medved vemo, da obožuje med, medtem, ko imajo od čebel koristi tudi ptiči. Med letenjem se zgodi, da čebele po nesreči oprašijo cvetje, zaradi česar nastanejo semena, jagode ali drugi sadeži s katerimi se prehranjujejo ptice. Teh pa velik del poberemo in pojemo tudi ljudje sami. Vse omenjeno zgoraj kaže na to, da je čebela pomemben člen v naravi in to drži kot pribito. Kako ločiti spol med čebelami? Tako kot pri vseh ostalih živih bitjih, se tudi čebele ločijo po spolu. Spol čebele se na zunaj loči po številu členov tipalnic – teh imajo samci 13, samičke pa samo 12.  Sicer pa imajo čebele dobro razvit, dolg in koničast jeziček, s katerim srkajo nektar. Čebele lahko delimo tudi po dolžini jezička, in sicer na kratkojezičaste in dolgojezičaste. Poleg jezička, čebele vsebujejo tudi tako imenovano grizalo, katerega uporabljajo za gradnjo gnezda. Zelo znan telesni del čebele je tudi želo, ki predstavlja njihovo obrambo in je povezano s strupno žlezo. Zaradi tega čebelji pik tudi nekaj časa boli.

Po vsem napisanem sodeč so čebele resnično koristne žuželke, brez katerih bi bile stvari bistveno drugačne, saj predstavljajo eno najpomembnejših skupin živali tako za kmetijstvo, kot tudi za ekologijo.  Na njihovo pomembnost kaže že dejstvo, da bi v primeru iztrebljenja ali uničenja medonosnih vrst čebel, na določenem območju nastale večje okoljske spremembe, kar pa ni mačji kašelj. Morda so čebelice nadležne in marsikomu predstavljajo najhujšo nočno moro, vendar ni tako. Čebele se dejansko bojijo ljudi in se jim, če je le mogoče izognejo. Seveda pa se v primeru, ko se počutijo ogrožene branijo tako kot vsako drugo živo bitje in zato v takih primerih pičijo. Če ste bili eden tistih, ki ste spretno ubili vsako čebelo, ki vam je brenčala okoli ušes, potem se velja zamisliti in v prihodnje ravnati drugače.

Britanci poskušajo rešiti čebele z akcijo ‘posvojite panj’

Britanski čebelarji so pozvali vse, ki jim ni vseeno za usodo čebel, vendar pa nočejo ali pa nimajo možnosti imeti panja doma.

Tako je Britanska čebelarska zveza ustvarila novo kampanjo, ki je uvedla podobno, kot je že bilo nekoč uzvedeno s tigri ter orangutanih, ki jih lahko posvojimo. Tako bodo lahko Britanci postali neke vrste čebelarji iz naslonjača in se pridružili mreži čebelarjev, ki bo ustvarjena v Veliki Britaniji.

Seveda verjetno vsi poznamo tisti znani Einsteinov rek, ki pravi “ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot 4 leta”. Čebele namreč igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu in nevede na leto pridelajo na primer v Veliki Britaniji s svojo marljivostjo kar med 100 in 200 milijonov funtov pridelka na leto.
Med pa je pri tem vreden med 10 in 30 milijoni funtov na leto (znesek je bil izračunan glede na Britansko povprečje).

Problem je seveda pri tem, da čebelam grozijo vedno večje grožnje, ki jih predstavljajo razni pesticidi, bolezni ter pomanjkanje prostora za bivanje in prehranjevanje.

Kolonije čebel so zato upadle za 6-12 odstotkov v zadnjih treh letih, kar je dokaj zaskrbljujoče.
Ideja posvojitve panja pa cilja na denarne prispevke, ki bodo namenjeni raziskavam, ki bodo poskusile preprečiti varroa mite virus, ki ubija čebele, poleg tega pa se bodo posvetili tudi študiji drugih virusov, infekcijam, genetiki, reje, vplivu pesticidov ter izgubi domov. S to kampanjo bi tako naj ljude pripomogli k problematiki čebelarstva in pri boju proti izumrtju čebel.

Propolis za zdravje

Medicina vedno več poudarkov namenja alternativnim metodam zdravljenja, v katero so vključena naravna zdravila. Med njimi nikakor ne smemo spregeldati propolisa.

Propolis je zdravilo, ki ga proizvajajo čebele in deluje proti virusom, bakterijam in glivicam. Strokovnjaki ga omenjajo kot zdravilo 21. stoletja. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je slaba lastnost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili.

Uživamo ga pri anemiji, respiratornih težavah, negi ustne votline, v dermatologiji, za utrditev imunskega sistema, pri infekcijah prebavnega trakta, zaščiti jeter, v kozmetiki in pri odrgninah, ker nudi bakterijsko in glivično zaščito, ter pospešuje regeneracijo tkiva.

Čebelji proizvod

Ime propolis izhaja iz grške besede pro – pred ali prej in polis – mesto, zaradi njegove uporabe pri izgradnji in uravnavanju vhoda v panj. Kot ime se propolis uporablja po celem svetu. Zgodovinski zapisi kažejo, da je bil propolis cenjeno zdravilo v medicini Egipčanov, Babiloncev, Arabcev, Grkov, Rimljanov in drugih starih narodov. V zapisih iz 12. stoletja je opisano, da je bilo zdravljenje ustne votline, žrela in kariesa dovolj učinkovito le s propolisom.

Propolis je zdravilen proizvod, smolnate strukture, rumene ali temno rjave barve, značilnega vonja, ki ga z drevesnih popkov in skorje nabirajo čebele. Čebele ga potrebujejo za popravilo razpok znotraj panja, za čiščenje satovja, ki služi skladiščenju medu, cvetnega prahu ali kot leglo za ličinke, z njim uravnavajo temperaturo in balzamirajo vsiljivce, ki jih ne morejo odstraniti iz panja. Z njegovim hlapenjem se v panju ustvarjajo neugodni pogoji za razvoj bakterij in glivic, ki lahko ogrozijo zdravje družine. Ena čebelja družina (en panj), letno nabere od 150 do 400 g propolisa.

Sestava

Kemijska sestava propolisa še ni popolnoma razjasnjena. Glavne substance izhajajo iz treh izvorov: iz rastlinskih izločkov, iz substanc čebeljega metabolizma in dodanih snovi v času njegove obdelave. Analiza v Angliji je odkrila 150 različnih sestavin v propolisu, zadnje raziskave so jih pokazale celo 180.

Vsebnost snovi v propolisu je odvisna od vrste rastlin, ki jih obiščejo čebele med pašo. Razlikuje se po barvi, vonju in zdravilnemu vplivu, ki je odvisen od sestavin in letnemu času bere. Znano je, da propolis vsebuje različne smole in podobne sestavke, balzame, eterična olja, vosek, pelod, flavonoide, minerale in tako imenovane rastlinske hormone. Propolis je bogat z različnimi flavonoidi (galangin, kvercetin, krizin, kempferol, apigenin, pinocembrin, pinobaksin), ki so v rastlinskem svetu zelo razširjeni, njihova vloga pa je zaščitita rastline pred patogeni iz okolice.

Lastnosti propolisa

Propolis je na temperaturi izmed 25 in 45°C gosta, lepljiva tekočina, pri temperaturi nižji od 15°C postane trd in lomljiv in na temperaturi višji od 45°C gumijasto lepljiv. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je to slabost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili. Kot močan antioksidant učinkovito deluje proti prostim radikalom, ki so povzročitelji številnih bolezni, tudi najtežjih kot so, ateroskleroza, katarakta, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

Propolis se uporablja v stomatologiji kot sredstvo pri zdravljenju paradentoze in utrjevanju dlesni. Preventivno deluje proti vnetju grla, odlične rezultate pa dosega pri zdravljenju infekcij, opeklin, odprtih ran in zdravljenju čirov prebavnega trakta. Raziskave potrjujejo, da krepi imunski sistem in ima neposredni protikancerogeni učinek. Mnogi strokovnjaki ga imenujejo, zlati proizvod 21. stoletja.

Nova odkritja

Nove raziskave so potrdile, da propolis, zaradi specifične sestave flavonoidov v kombinaciji z ostalimi terapevtskimi zdravili, učinkovito preprečuje nastanek tumorjev, prav tako pa je učinkovit pri njihovem zdravljenju.

Vir: bambino.si