Kaj boste danes zapeli pod prho?

Za ameriško povprečje so izračunali, da se 63 %, prebivalcev tušira vsakodnevno, čeprav se nam morda zdi ta podatek za današnje čase, ko veliko ljudi pesti časovna stiska, kar velik.

Nekateri to jemljejo kot sprostitev pred ali po stresnem delu. Kar 25 % verjetnost pa je, da si ljudje med tuširanjem tudi kakšno zapojejo, 48 % moških in 64 % žensk pa si med prhanjem naredi načrt za tekoči dan. Povprečje prav tako kaže, da se moški prhajo povprečno 12 minut, ženske pa dobri dve minuti več.

60 % Američanom, ki si delijo prho z zakoncem in ostalimi družinskimi člani večinoma to nič kaj ne diši. Moške namreč motijo kupi različnih šamponov, mil, brivskih pripomočkov, gelov, …, ženske pa najbolj moti to, da moški ne obrišejo zavese ali vrat prhe. Prav tako pa ženske izredno motijo dlake in lasje v odtoku ter na milu.

Vsekakor pa je za veliko ljudi (45%) čiščenje prhe eno izmed najbol odvratnih opravil, saj bi se temu raje izognili.

Fraktalni čas – Vizija človeštva pred in po letu 2012

Starodavne kulture so čas dojemale kot večni krožni ples – ogromne valove energije, ki se pretakajo po vesolju in na svojem potovanju združujejo preteklost in prihodnost. Sodobna znanost se z njimi strinja. Fizikalno povedano: čas se zlije s prostorom, skozi katerega potuje in tako ustvarja prostorski čas, rahlo kvantno valovanje, ki omogoča obstoj vesolja.

Čedalje več dokazov podpira domnevo, da je časovno valovanje periodičen pojav. Valovi in zgodovina znotraj le-teh se ponavljajo po principih kroženja. Vsak nov krog prinaša okoliščine iz preteklosti, ki so z vsakim ‘ponovnim rojstvom’ bolj intenzivne. Prav ta fraktalni čas povzroča dogodke v vesolju in naših življenjih. Z uporabo formul, ki jih dandanes šele začenjamo razumeti, so starodavna ljudstva Majev fraktalni čas upodobila na vrsti koledarjev, kakršnih odtlej ni uporabljal nihče drug. Ker so razumeli kroženje časa, so vedeli, da so okoliščine prihodnosti zabeležene že v preteklosti. Napovedali so tudi misteriozni datum, ko se bo končal trenutni cikel in ko se bo začela nova zemeljska doba. Gre za 21. december 2012. Da bi razumeli skrivnost leta 2012, moramo pravilno razumeti časovni sistem, kakršnega so predstavili Maji. Ta knjiga je posvečena odkritju časa kot govorice preteklosti, napovedovalca prihodnosti in znanilca novega sveta.

Nekateri znanstveniki, misleci in zgodovinarji pravijo, da se bo 21. decembra 2012 naša generacija soočila z enim največjih izzivov v zadnjih 5.125 letih. Po starodavnem majevskem koledarju dolgega štetja, je omenjeni datum povezan z mnogimi skrivnostmi, ki nam jih Gregg Braden pomaga razumeti.

V knjigi Fraktalni čas Gregg Braden s pomočjo fraktalnih vzorcev razlaga nastanek in delovanje model fraktalnega časa – časa torej, ki se z vsemi dogodki, značilnostmi in okoliščinami ponavlja v intervalu 5.125 let. 21. december je datum, ko naj bi se zaključil tako imenovani veliki cikel in se začel novi. Ta pomemben dogodek bo vplival tako na naše intimno, zasebno življenje, kot tudi na svet v celoti, zato je pomembno, da se nanj pripravimo. Od načina, kako se bomo z izzivom spoprijeli, je odvisno, kako se bo ‘svet vrtel’ naslednjih 5.125 let.

Odgovor na vprašanje Kaj lahko pričakujemo po 12. decembru 2012? se skriva v starodavnih zapisih časa, na podlagi katerih Gregg Braden oblikuje doslej precej nepoznan časovni model in predstavlja tako imenvano časovno računalo.

Braden združuje sodobne izsledke o frraktalnih vzorcih s starodavnimi spoznanji o časovnih ciklih in na zelo nazoren način prikaže, kako se prav vse – vojna in mir, veselje in žalost – ponavlja po principu kroženja. Ko se vzorec vrne na izhodiščno točko, se ustvarijo enaki pogoji kot ob začetku prejšnjega cikla. Najbolj neverjetno dejstvo pa je, da so fraktalni vzorci dokazljivi. Lahko jih izmerimo in predvidimo!

Avtor trdi, da se lahko na prihodnost pripravimo, če ponavljajoče se vzorce pravilno razumemo. Tako se lahko izognemo napakam, ki smo jih delali v preteklosti – kot človeštvo in kot posamezniki.

Ker so se v zadnjem času v javnosti pojavile škandalozne napovedi o koncu sveta, ki naj bi se zgodil leta 2012, Gregg Braden na razumljiv način razlaga ozadje omenjenih napovedi in ovrže govorice o koncu sveta. Zagotavlja, da se svet leta 2012 ne bo prenehal vrteti, pač pa bomo vstopili v nov zemeljski cikel, ki se ga bomo morali vsi skupaj lotiti s pravo mero zrelosti in odgovornosti.

V prilogah se nahajajo pripomočki za vpogled v prihodnost, ki jih lahko uporabite kot časovno računalo.

Knjiga Fraktalni čas vam bo pomagala oblikovati predstave o prihodnosti po letu 2012. Naučili se boste uporabljati časovno računalo in izvedeli veliko zanimivega o starodavni, visoko razviti in zelo napredni civilizaciji Majev.

O Avtorju

Gregg Braden, svetovno priznani avtor številnih prodajnih uspešnic po izboru eminentnega ameriškega časnika The New York Times, je pogost gost na mednarodnih konferencah o vlogi duhovnosti v tehnologiji. Tako v svojem knjižnem prvencu Prebujanje v točki nič (Awakening to Zero Point) kot tudi v pionirskem delu Hoja med svetovi (Walking Between the Worlds) in v kontroverznih mojstrovinah Učinek Izaije (The Isaiah Effect) in Božja šifra (The God Code) se Gregg Braden tudi tokrat odpravi onkraj tradicionalnih mej znanosti in duhovnosti, da bi na ta način odprl vrata našim največjim zmožnostim. Spoznajte, zakaj nas največje obdobje miru, sodelovanja in zdravljenja še čaka!

Več o knjigi Fraktalni čas si lahko preberete tukaj.

Gospodinje in prosti čas

Gospodinja je glede prostega časa še v posebno težavnem položaju. Zaposlena je 24 ur na dan, hkrati pa omejena s časovnimi roki, saj kosila ali večerje ne more prestaviti na naslednji dan.

Mati je vedno ‘v službi’. Ne zapusti delovnega mesta ob treh, da bi se vrnila domov, kjer jo čaka kosilo. Dejstvo je, da mati s kuhanjem, pospravljanjem, likanjem, nakupovanjem, vodenjem družinskega proračuna, manjšimi popravili vodi v bistvu majhno podjetje, v katerem je odgovorna za vse.

Zaradi tega se mora še posebej potruditi, če hoče najti zase vsaj malo prostega časa. Rešitev je v pravilnem načrtovanju. Če imate navado reči: “Enkrat ta teden si bom vzela nekaj prostega časa,” dobro veste, da vedno pride kaj vmes. Če pa se odločite za določen dan in uro, ta prosti čas že vnaprej načrtujete, in družina bo vašo odločitev sprejela.

Primer: četrtek je dan, ko imate frizerja. Tudi če ne obiščete frizerja vsak četrtek, naj bo ta dan vaš. Izkoristite ga lahko za obisk prijateljic, brskanje po trgovinah, rekreacijo.

Vzemite si čas zase

Ali se v ponedeljek, ko se vrnete na svoje delovno mesto, ne počutite čisto nič bolj spočiti po ‘sproščujočem’ vikendu?

Občutek mirnosti in sproščenosti je nekaj kar ljudje v the časih še toliko bolj potrebujemo, vendar ne samo med vikendi, ampak čez ves teden. Pripravili smo vam nekaj nasvetov za vsakodnevno sprostitev.

• Prebudite se čim bolj naravno. Če se budlike zjutraj ustrašite, je to lahko šok za telo. Poskusite si nastaviti mirno melodijo za bujenje kar na mobilnem telefonu.
• Preden skočite iz postelje, si vzemite nekaj trenutkov, se dobro pretegnite in nekajkrat globoko vdihnite.
• Zajtrk pojejte v miru pri mizi.
• Na poti v službo si glavi naredite seznam stvari, za katere ste v življenju hvaležni.
• Delajte eno stvar naenkrat, saj boste lahko v nasprotnem primeru še ves dan pod stresom.
• Med jedjo si vzemite odmore, večkrat globoko vdihnite, saj ni treba, da kosilo zmečete vase naenkrat in hitite nazaj v službo.
• Dihajte skozi nos in zaznavajte vonje okoli sebe, še posebej take, ki vas pomirjajo.
• Če imate po kosilu še kaj časa, se za nekaj minut ustavite in posedite zunaj.
• Poskusite se popolnoma osredotočiti na ljudi, ki vam nekaj govorijo in poslušajte kaj vam hočejo povedati.
• Pošljite kakšno kartico ali e-sporočilo ljudem, na katere se spomnite.
• Ko neko stvar končate, nekajkrat globoko vdihnite in se za nekaj sekund umirite, preden se lotite novega dela.
• Naredite si večerjo ob svečah in se poskusite popolnoma sprostiti. Mogoče to prinese tudi kakšne romantične trenutke.
• Preden zaspite, ne premlevajte današnjih dogodkov in stvari, ki jih morate narediti jutri. Poskusite sprostiti telo, kolikor je le mogoče. Za to boste sicer potrebovali nekaj vaje, vendar se izplača.

Kako obvladati čas

Življenje od nas pogosto zahteva, da se odločimo med nasprotujočimi si stvarmi. Nekaterih ne moremo doseči takoj, ampak moramo počakati. Ali bi delali, ali si privoščili uro tenisa? Ali bi brali knjigo, ali se igrali z otrokom? Ali bi popili še eno skodelico kave, ali bi se takoj vrnili v pisarno?

Obvladati čas ne pomeni spremeniti se v obsedenca, ki stalno pogleduje na uro in je vedno prezaposlen. Alan Lakein, vodilni ameriški strokovnjak za učinkovito izkoriščanje časa, te ljudi deli v tri notorične tipe:

Pretirano organiziran človek

stalno piše sezname, dopolnjuje sezname, izgublja sezname. Ko ima pred seboj določeno nalogo, ponavadi dolgo tehta različne možnosti, načrtuje vsako najmanjšo podrobnost, stalno preverja, če so obdelana vsa izhodišča. Dokler nima do najmanjših podrobnosti natančnega načrta, ne začne delati, zato pa mu pogosto ne uspe narediti marsičesa, kar je načrtoval. Dobra organizacija mu pomeni veliko več od samega dela. Če danes ni uspel izpolniti delovnega plana, nič hudega, saj bo jutri izdelal boljšega! Prezaposlen z organizacijo je slep za spremembe, ne ozira se na potrebe drugih in pogosto spregleda dobro priložnost.

Pretirano delaven človek

dela tako zavzeto, da nima časa pravilno ovrednotiti tistega, kar počne. Ponavadi je težko pristopen in gluh celo za nasvete, kako prihraniti kaj časa. Je precej nepriljubljen, saj rad ukazuje drugim in jim odreja delo. Primanjkuje mu spontanosti in prožnosti. Njegova delovna zmogljivost je nadpovprečna, ampak kaj, ko bi bilo v polovici primerov vseeno, če tistega sploh ne bi naredil. Ker je tako v službi kot doma nenehno zaposlen, nikoli nima minute časa za sprostitev.

Časovni obsedenec

je preobremenjen s časom. Z nenehno skrbjo, da ne bi zapravil minute časa, spravlja ob živce sebe in druge. Stalno se mu mudi, saj mora zelo hiteti, da izpolni svoj nemogoči urnik. Če se sestanek začne minuto prepozno, se silno razburja. V njegovih predalih najdete zapiske vsakodnevnih drobnih opravil. On vam lahko pove, kako skrajšati čas za malico za 11 sekund! S takšnim človekom seveda ni lahko živeti in delati.

Ti trije zgoraj opisani tipi ljudi v bistvu niso nič na boljšem od tistih, ki so popolnoma neorganizirani, ki nikoli ne naredijo tistega, kar nameravajo, ki nikoli ne načrtujejo, ki jih življenje meče iz ene krize v drugo. Skrajnosti nikoli niso dobre.

Kaj bi bilo bolje storiti? Ali se zavedate vzrokov, delujočih pri posameznih odločitvah? Navedimo le nekatere:

1. Navada. Enkrat na mesec greste s sosedi skupaj na večerjo. Zadnje čase se v njihovi družbi ne počutite preveč dobro, vendar je zadeva postala že tako samoumevna in rutinska, da še naprej hodite skupaj ven.
2. Zahteve drugih. Mož vas sili, da povabite na večerjo poslovnega partnerja in njegovo ženo, saj bi to koristilo njegovi karieri. Čeprav vam je par zoprn, privolite.
3. Eskapizem. Sedite doma in razmišljate, kako lepo bi bilo povabiti k sebi par, ki sta ga z možem pred kratkim spoznala, vendar se nikakor ne morete odločiti, saj se bojite, da bi vas imela za vsiljivo.
4. Nenadna odločitev. Z možem se nenadoma odločita, da bi šla zvečer na modno revijo. Povabita soseda, naj se vam pridružita, onadva pa imata za ta večer že druge načrte. Nato pokličeta drug par, ki vama ni niti približno tako simpatičen.
5. Lenoba. Z možem čakata, da vaju bodo povabili k sebi drugi pari, in preživita zato večina časa ali v družbi ljudi, ki vama včasih sploh niso všeč.
6. Zavestna odločitev. Z možem naredita spisek znancev, s katerimi imata dosti skupnega, ter starih prijateljev, ki jih že dolgo nista videla, in jih povabita k sebi.

Nenadne odločitve nam lahko naredijo življenje prav zanimivo, nič pa ni narobe tudi z odločitvami zaradi eskapizma, zahtev drugih, lenobe ali navad. Res pa je, da moramo biti z rezultati takšnih odločitev tudi zadovoljni! Če nismo, se moramo potruditi za bolj zavestno odločanje. Kako preprosto se je v težkih situacijah predati toku, kako preprosto je utoniti! Pa si to res želite? Obstaja tudi druga možnost – lahko se odločite.

Načrtovanje

“Toliko časa porabim za stvari, ki mi niso resnično pomembne, medtem pa življenje beži mimo.”
“Preveč dela imam; za vse enostavno ni časa!”
“Stalno delam in se mučim, sem utrujen in napet. Nikoli se ne morem popolnoma sprostiti.”

To so izredno pogoste izjave! Za vsakim stavkom se skriva želja, da bi se stvari nekako spremenile:
“Če bi le znal obvladati to situacijo!”
“Če bi le lahko bil kot ta in ta, ki ima za vse svoje dejavnosti očitno zadosti časa, hkrati pa je sproščen in srečen.”
“Če bi le lahko delal tisto, kar resnično hočem!”
“Če bi le imel nadzor nad stvarmi.”

Nadzor se začne z načrtovanjem. Načrtovanje je vnašanje prihodnosti v sedanjost, tako da lahko nekaj glede prihodnosti storimo že danes.

Vsi načrtujemo: kateri film si ogledati, katere prijatelje obiskati čez vikend, kam iti na poletni dopust. Vendar večina ljudi načrtuje precej hazardersko. Planirajo samo takrat, kadar so prisiljeni, s tem pa tvegajo, da življenja ne bodo načrtovali takrat, ko bi bilo zares potrebno.
Pri vsakem načrtovanju je treba narediti seznam in določiti, kaj ima prednost. Vse stvari na seznamu niso enako pomembne. Tiste, ki se vam zdijo najpomembnejše, podčrtajte! Še bolje bo, če uporabite ABC sistem! Na seznamu označite stvari, ki se vam zdijo najpomembnejše z A, z B označite srednje pomembne stvari, s C pa najmanj pomembne. Čas boste najbolje izkoristili, če boste naredili najprej A-je, B-je in C-je pa prihranili za pozneje.

Kaj hočete od življenja

Zastavite si tri bistvena vprašanja. Ustavite se za hip in naredite inventuro svojega življenja! Osnovno sredstvo, s katerim v življenju razpolagamo, je naš čas. Vzemite list papirja in napišite svoje življenjske cilje. Tako boste lažje ugotovili, kaj v življenju resnično želite početi.

• Kateri so vaši življenjski cilji?
• Kako bi želeli preživeti naslednja tri leta?
• Če bi vedeli, da vas bo čez 6 mesecev ubila strela, kako bi živeli do tedaj?

Za razmislek ob prvem vprašanju si vzemite 15 minut časa. Nato pa točno v 2 minutah napišite odgovore. Napišite tudi vaše najbolj nenavadne življenjske cilje. Nato si vzemite še 2 dodatni minuti, spisek preglejte in ga morda dopolnite ali popravite.

Enako ravnajte pri pisanju odgovorov na drugo in tretje vprašanje. Pri tretjem vprašanju si zamislite, da ste glede smrti že vse uredili – napisali oporoko, kupili grob in podobno. Osredotočite se na to, kako bi živeli v teh 6 mesecih.

Tistim, ki bi v naslednjih 6 mesecih s svojim načinom življenja nadaljevali, pomeni takšna odločitev nekakšno potrditev. S svojim življenjem ste zadovoljni in boste še naprej delali tisto, kar ste delali doslej.

Tistim, ki bi zadnjih 6 mesecev svojega življenja zaživeli popolnoma drugače, pa bi prav prišla sprememba. Če bi si znali organizirati čas, ni razloga, da ne bi z večino novih življenjskih dejavnosti pričeli že danes!

Doseganje ciljev – začnite takoj

Dolgoročno načrtovanje in zastavljanje ciljev morate dopolniti s kratkoročnim načrtovanjem. Dejavnosti, ki se jih boste lotili pa so koraki na poti k cilju. Dejavnosti kratkoročnega načrta bodo prispevale k realizaciji dolgoročnega načrta.
Na primer: vaš cilj je lahko bolj zdravo življenje. Dejavnosti, ki bi pripomogle k temu, pa so morda vsakodnevna telovadba, opustitev kajenja ali enomesečna shujševalna kura.
Torej vzemite list papirja in na vrh napišite že prej izbrani cilj (označimo ga z A). Nato ga razčlenite na dejavnosti, ki so izvedljive. Poskusite jih napisati čim več! Če imate več pomembnih ciljev (A ciljev), vzamite več listkov, vendar naenkrat ne rešujte več kot 3 A-je.

Primer:
Moj A cilj je vitka postava. Na list sem zapisala naslednje dejavnosti.

• priprava dietne hrane
• popoldanski sprehod
• jutranja telovadba
• obisk savne
• prenehanje kupovanja slaščic
• masaža
• tehtanje
• daljša športna aktivnost ob koncu tedna.

Verjetno se je na vašem seznamu znašlo precej dejavnosti, tako da za vse verjetno ne boste imeli časa. Zato morate praktično in realistično začeti z izločanjem manj pomembnih dejavnosti. Na seznamu pustite samo tisto, kar morate v naslednjem tednu nujno začeti. Poskusite poiskati vsaj 4 opravila, ki jim boste v naslednjem tednu posvetili vsaj nekaj časa.
Naslednji korak je določanje stvari, ki imajo prednost. Najpomembnejšo dejavnost na seznamu označite z A1, nato drugo najpomembnejšo z A2 … .
Na koncu naredite urnik za naslednji teden, torej napišite, kdaj boste kakšno aktivnost izvajali.

Kako si izdelamo urnik in kako si pomagamo z njim

Vsak porabi nekaj časa za osnovne stvari, kot so spanje in prehranjevanje. Večina nas mora hoditi v službo, saj potrebujemo denar za hrano, obleko in stanovanjske ter druge stroške. To pomeni, da se moramo urediti, čakati na avtobus, se voziti in biti določeno število ur na delovnem mestu. Vse to so stvari, ki nam vzamejo precej časa.
O osnovnih dnevnih opravilih običajno ne razmišljamo dosti, pa čeprav nas zaposlujejo večino časa. Pravzaprav lahko kaj hitro zavzamejo ves čas našega življenja.

Zato je pomembno, da si vzamete čas za načrtovanje. Za to lahko na začetku porabite samo deset minut dnevno – zjutraj ali zvečer. Posledica načrtovanja je več opravljenih A dejavnosti in manj postranskih in nepomembnih stvari. Načrtovanje pomaga, da se osredotočite na bistvene stvari. Eno poglavitnih sredstev načrtovanja pa je izdelava urnika.
URNIK ne sme biti zgolj razporeditev časa za stvari, ki jih MORATE narediti, ampak mora vključevati tudi stvari, ki jih ŽELITE narediti – to so vaši A-ji!Torej si za vsak dan posebej rezervirajte poseben A čas! Najbolje je, da se z A dejavnostmi ukvarjate vedno ob istem času.

Urnik mora biti prožen

Da bi se lahko prilagodili vsakršnim razmeram, morate ostati prožni. Če imate vsako minuto na urniku zapolnjeno s kakšno dejavnostjo, vas bodo nepričakovani dogodki napravili napete in živčne, saj ne bo več časa za načrtovane dejavnosti. Zato si na urniku vedno rezervirajte uro časa, ki ni namenjena ničemur. Z urnikom, na katerem je zadosti časa tako za predvidena kot nepredvidena opravila, bo vaše življenje bolj usklajeno in sproščeno.

Čas je lahko tudi vaš zaveznik

Življenje od nas pogosto zahteva, da se odločimo med nasprotujočimi si stvarmi. Nekaterih ne moremo doseči takoj, ampak moramo počakati. Ali bi delali, ali si privoščili uro tenisa? Ali bi brali knjigo, ali se igrali z otrokom? Ali bi popili še eno skodelico kave, ali bi se takoj vrnili v pisarno?

Spremenite časovne navade

Tako kot lahko spremenimo prehrambene navade, lahko spremenimo tudi časovne navade. Skrbno načrtovanje in urnik dela vam omogočata, da najdete čas za tisto, kar želite početi. Zapomnite si: ZA POMEMBNE STVARI JE VEDNO DOSTI ČASA. Najbolj zaposleni ljudje najdejo ta čas, pa ne zato, ker bi imeli več časa, ampak zato, ker znajo s skrbnim načrtovanjem čas “narediti”.
Če delate isto stvar ob istih urah dneva, energijo obenem ohranjate in proizvajate. Ohranjate jo zato, ker se vam glede uporabe časa ni treba odločiti vsakič znova, proizvajate pa zato, ker postane določeno opravilo navada – navada telefoniranja, kuhanja, branja časopisa, igranja tenisa – vse ob določenih urah.

Dve vrsti prednostnega časa

NOTRANJI PREDNOSTNI ČAS je tisti del dneva, ko največ naredite, ko se najlažje zberete. Nekateri ljudje imajo najboljše ideje pred sedmo uro zjutraj, drugi pa so bolj ustvarjalni med deseto zvečer in polnočjo. Če se le da, porabite ves notranji prednostni čas za prednostne, pomembne, A naloge.
ZUNANJI PREDNOSTNI ČAS je najprimernejši čas za ukvarjanje z drugimi ljudmi – s sodelavci, partnerji, družinskimi člani in prijatelji.
Na primer, večina ljudi takoj po prihodu v službo prebere časopis, pije kavico, se pogovarja s sodelavci. Veliko bolje bi bilo, če bi te stvari prestavili na poznejše ure, ko so že nekoliko utrujeni, in bi dan začeli z pomembnejšimi opravili.

Kako najti čas, za katerega niste vedeli, da ga imate

Mnogi delajo tako zavzeto, da nimajo več časa za svojo družino, na koncu pa dobijo želodčni čir ali zbolijo na srcu. Njihova osnovna napaka je, da izgubijo občutek za tisto, kar je zares pomembno. Po nepotrebnem izgubljajo čas z manj pomembnimi stvarmi, bistvene naloge pa ostajajo neopravljene. Problem je treba rešiti tako, da si za določeno delo vzamejo manj časa, vendar znotraj tega časa delajo bolj učinkovito. Verjetno bi naredili dvakrat več, če bi si vzeli prosto popoldne ali večer in se naslednji dan vrnili na delo spočiti in telesno sposobni delati s polno paro …

Celoten članek Čas je lahko vaš zaveznik si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Premik ure vpliva na infarkt

Švedski strokovnjaki so ugotovili, da sprememba časa vpliva na pogostost srčnih infarktov. Njihove raziskave so pokazale, da je v prvih treh dneh po spomladanski spremembi časa (ko se nočni počitek zmanjša za eno uro) več infarktov kot v ostalih mesecih v letu.

Po drugi strani se v jesenski časovni spremembi (ko se nočni počitek podaljša) število infarktov zmanjšuje.

Strokovnjaki svetujejo, naj se občutljivi ljudje izogibajo nenadnim spremembam biološkega ritma. Ugotovljeno je bilo, da te časovne spremembe vplivajo bolj na ženske, saj je pogostost infarkta v pomladnih mesecih večja kot pri moških predstavnikih. Prav tako je učinek spremembe dnevnega urnika večji pri mladih ljudeh, kot pri starejših nad 60 let. Predvidevajo, da so mlajši ljudje bolj obremenjeni s poslovnim razporedom, medtem ko je dnevni razpored starejših bolj prilagodljiv. Na svetu v tistih državah, ki uporabljajo spremembo urnega zamika zaradi večje izkoriščenosti dnevne svetlobe in posledično prihranka energije, živi več kot 1,5 milijarde ljudi.

Kronološki dogodki na Zemlji po letu 1990

Izbrali smo le nekaj večjih dogodkov, kateri so se zvrstili od leta 1990, ko smo se začeli zavedati resnosti problema klimatskih sprememb ter skrbi za okolje.

1990

• Vojna v Kuvajtu in Iraku povzroči naravno nesrečo z izlitji nafte
• “UN Climate Change“ izjavi, da lahko globalne temperature poskočijo tudi do 2ºC.

1991

• V ciklonu, ki je prizadel Bangladeš umre 138000 ljudi
• Izbruh vulkana Mount Pinatubo na Filipinih ubije 300 ljudi
• Vlada ZDA začne uporabljati proizvode, ki so bili reciklirani

1992

• Hurikan Andrew v Floridi in Louisiani ubije 26 ljudi
• EPA začne s Energy Star programom
• Supertanker Braer nasede – izlije se 100 milionov litrov nafte

1993

• Za izbruhom kriptosporid v vodnem omrežju Wisconsin zboli 400.000 ljudi. Od tega jih umre več kot 100.
• Nigerijska ojska uboje več kot 1000 ljudi v demonstracijah proti Shell oil.
• Clinton podpiše zakon, ki prepoveduje posekavanje starih gozdov.

1994

• V Colombii umre na reki Paez v nesreči 1100 ljudi.
• Novinar Ndyakira Amooti iz Ugande razkrije tihotapljenje ogroženih vrst.
• Poročilo o klimatskih spremembah ZN.

1995

• Potres na Japonskem (Kobe) ubije 6.433 ljudi
• Močne poplave v Severni Koreji povzročijo pomanjkanje hrane
• Vročinski udar v Chichagu ubije 739 ljudi
• Svetovna Meteorološka organizacija izjavi, da se ozonska luknja širi hitreje kot pričakovano.
• “Occidental Chemical Corp“ privoli k temu, da plača 129 milionov dolarjev vladi, da bi ta prikrila izlitje strupenih odpadkov in samo čiščenje le-teh v Love Canalu.

1996

• Potres v Yunnan, Kitajska
• Tornado v Indiji
• Poplave v centralni Ameriki, Hurikan Cesar prizadane Nikaragvo in Kostariko.
• Izlitje odpadkov iz bakrenega rudnika ‘ubije’ dve večji reki na Filipinih.

1997

• Japonsko prizadaneta dve večji izlitji nafte
• Hurikan Mitch v centralni Ameriki ubije 18.000 ljudi

1998

• Snežni metež prizadane vzhodni del Ontaria in Novo Škotsko
• Približno 3.000 ton strupenih odpadkov s Taiwanese je bilo odloženih na južno polje Sihanoukville v Kambodži

1999

• Plaz Galtur v Avstriji povzroči ogromno škodo
• V potresu Imitz v Turčiji umre več kot 17.000 ljudi
• V Chi-Chi potresu na Japonskem umre oz je pogrešanih 2.415 ljudi
• Orissa ciklon v Indiji ubije 10.000 ljudi
• Plaz v Venezueli ubije 50.000 ljudi  veliko jih je tudi pogrešanih
• V silovitem neurju v Vietnamu, Južni Koreji, na Kitajskem, Japonskem, Filipinih in Tajskem umre 950 ljudi, več milionov pa je brez domov.
• Plazovi in poplave na JZ Mehike ubijejo 360 ljudi, v Venezueli pa jih je mrtvih ali pogrešanih nad 5.000

2000

• Prepoved sekanja dreves v deževnem gozdu na Novi Zelandiji slavi 30-letnico.
• Več 300 milionov brozge črnega premoga je izlite, ko popusti jez blizu mesta Inez v Kentuckyu. Brozga se izlije v reko Big Sandy River’s Tug Fork in uniči življenje v več kot 16.0000km dolgem rečnem sistemu.

2001

• V potresu Gujarat v Indiji umre 30.000 ljudi
• V Italiji so priča večim demonstracijam glede pomanjkanja okoljevarstvenih standardov

2002

• Plaz Karmadon Gorge  v Rusiji ubije 150 ljudi
• Monsuni in poplave na Kitajskem, Indiji, epalu in Bangladešu terjajo več kot 2.000 žrtev.
• Poplave v osrednji in vzhodni evropi terjajo 108 žrtev.
• Satelitske slike razkrijejo, da je Mehika izgubila več kot 12000km2 gozda in džungle med 1993 in 2000
• Nemčija sprejme načrt o masivnem povečanju vetrnic v naslednjih 25 letih.

2003

• V Evropskem vročinskem valu umre 14.802 ljudi
• Potres v Iranu terja 41.000 žrtev
• Električni izpad prizadane več kot 50 milionov ljudi v Ontariu

2004

• Hurikan Ivan na Karibih terja 25 žrtev
• Hurikan Jeanne v Velikih Antilh zahteva 3.000 žrtev
• Potres in tsunami v Indoneziji, Šrilanki, Indiji in na Tajskem ubije 250.000 ljudi, 42.833 pa je pogrešanih
• Poplave v Dominikanski republiki in Haitih zahtevajo 2.000 življenj

2005

• V indoneziji v potresu umre 1.000 ljudi
• Hurikan Katrina v ZDA terja 2.000 žrtev.
• Hurikan Stan v Mehiki, Centralni Ameriki, Guatemali terja 669 žrtev, prizadetih pa je več 470.000 ljudi
• V Pakistanu v potresu umre 100.000 ljudi
• Eksplozija rafinerije v Jilin Petrochemical Co. Izpusti več 100ton strupa v Songhua reko.

2006

• Na Filipinih v plazu umre 1.000 ljudi
• Potres Java v Indoneziji terja 6.750 žrtev
• Na Salomonovih otokih v potresu umre 50 ljudi, več 40.000 pa ostane brez domov.

2007

• Poplave v Maleziji povzročijo evakuacijo več 110.000 ljudi
• Na Kitajskem zapade rekordno število snega v več kot 56 letih
• V Indiji je prizadetih več kot 25 milionov ljudi zaradi monsuna
• V Argentini prvič po letu 1918 zapade sneg.
• Na trgu je rekordno število avtomobilov na hibridni pogon ter čistilnih proizvodov brez kemikalij
• Al Gore in organizacija ZN (UN’s Intergovernmental Panel on Climate Change) dobita Nobelovo nagrado za mir.