Čajevec in olje čajevca ter njune zdravilne učinkovine

Čajevec je koristna rastlina, ki v resnici nima nobene zveze s čajem, je pa pravi čudež narave. Še posebej s pridom njegove zdravilne lastnosti izkoriščajo v naravni kozmetiki.

Lastnosti čajevca

Čajno drevo ali melalevka (Melaleuca sp. Myrtaceae) navkljub zavajajočemu imenu nima nobene povezave s čajem. Gre za rastlino iz družine Myrtaceae, ki raste v Avstraliji. Prvi so njegove zdravilne lastnosti poznali avstralski domačini in jih tudi s pridom uporabljali. V 18. stoletju so zdravilne učinkovine te koristne rastline predstavili kapitanu Jamesu Cooku in njegovi posadki. Čajno drevo se je sprva uporabljalo kot obkladek pri urezninah in kožnih okužbah. Na poškodovane površine so domačini polagali maso iz zmečkanih listov čajevca, s čimer so razkužili področje.

Kasneje je postalo priljubljeno tudi eterično olje čajevca, pri katerem je protimikrobno delovanje zdravilnih učinkovin v tej rastlini še toliko bolj očitno. Čajno drevo gojijo v Avstraliji na plantažah. Visoko je do 7 metrov in v naravi raste na topli vzhodni obali Avstralije. Ustrezajo mu nekoliko močvirnati pogoji. Poznamo več vrst čajevca, in sicer M. leucadendron, ki je vir eteričnega olja cajeput, M. viridiflora in M. quinquenervia, ki sta vira olja niaouli, ter M. alternifolia, ki se pogosto uporablja v parfumski in kozmetični industriji. Vse vrste čajevca imajo več slojev belkastega, papirnatega lubja in obilna smrečicam podobna socvetja, ki dišijo po medu. Vsa drevesa so izjemno bogata z nektarjem. Raziskava iz 20. let prejšnjega stoletja je pokazala, da ima olje čajevca trinajstkrat večjo antiseptično moč kot karbolna kislina, ki so jo takrat uporabljali za razkuževanje.

Zdravilne lastnosti čajevca

M. alternifolia je vir zeliščnih zdravil. Uporabni so njegovi listi in vejice, iz katerih se naredi eterično olje. Znanstvene raziskave so potrdile, da eterično olje čajnega drevesa lahko protimikrobno učinkuje proti številnim pogostim bakterijam in virusnim ter glivičnim organizmom. Zaradi razkužilnih učinkov eterično olje čajevca danes veliko uporabljajo v kozmetiki kot sredstvo za zdravljenje mozoljev, vnetij dlesni, glivičnih okužb nog. Klinične preiskave so potrdile, da je učinkovitost zdravljenja z eteričnim oljem čajevca primerljiva z nekaterimi konvencionalnimi zdravljenji. Eterično olje čajevca je neprecenljivo pri zdravljenju manjših ran, okužb, ureznin, pikov, lasnih ušeh ter aknasti koži. Če ga vdihavamo, pomaga zdraviti vneto grlo, kašelj ter vnete sinuse.

Kopel z nekaj kapljicami eteričnega olja pomaga pri zdravljenju vnetega mehurja, sečnih boleznih in Candide Albicans, ki povzroča srbečico. Zdravi tudi razna glivična obolenja spolovil, psoriazo, pomaga pri zdravljenju vnetih dlesni in obzobnih tkiv ter neguje mastne lase in lasišče s prhljajem. Učinkovine v čajevcu imajo tudi nekaj stranskih učinkov. Nosečnice in doječe matere naj se uporabe čajevca izogibajo. Nerazredčeno olje čajevca je izjemno močno in lahko povzroči pekoč občutek in rdečico na občutljivi koži. Če sodite med ljudi, katerih koža je občutljiva, uporabljajte le olje čajevca, raztopljeno v kakšnem drugem olju, na primer olivnem. Posebno pozorno uporabljajte olje čajevca na predelih v bližini oči. Tudi kadar si z raztopino izpirate usta, pazite, da vam kakšna kapljica ne zaide v oko. Prav tako raztopine olja čajevca ne smete zaužiti, saj povzroča drisko, bruhanje, zaspanost, zmedenost, slabo koordinacijo in celo komo. V primeru, da opazite katerega od naštetih znakov, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Če ste nagnjeni k alergijam, uporabo čajevca preverite tako, da nanesete kapljico na majhen del kože. V primeru, da se bo razvila alergična reakcija, olje čajevca ne uporabljajte.

Čajevec v kozmetiki

Čajevec je eno od najbolj učinkovitih naravnih zdravil proti aknam in mozoljem. Trikrat na dan nanesite na mozolj kapljico čajevca. Na ta način boste preprečili vnetje kože okoli mozolja in pospešili celjenje. Raziskave so pokazale, da je 5-odstotno olje čajevca proti aknam prav tako učinkovito kot 5-odstotna raztopina benzoil peroksida, ki se običajno uporablja v boju z aknami. Olje čajevca je odličen pripomoček za ljudi, ki trpijo zaradi obilnega znojenja. Na problematična mesta nanesite eterično olje čajevca, ki bo uničilo bakterije ter vas odišavilo s prijetnim vonjem. Glede na to, da so neprijetne vonjave lahko znak resnejših zdravstvenih težav se pri dlje trajajočih problemih posvetujte z zdravnikom.

Z mešanico enake količine olivnega olja in olja čajevca se lahko znebite nadležnega herpesa. Mešanico nanašajte na herpes od dva- do trikrat na dan. Z oljem čajevca odpravimo tudi glivične okužbe nohtov. Enkrat ali dvakrat na dan nanesite kapljico ali dve na razbarvane nohte. Izberite čas po kopanju, ko je koža še posebej mehka. Nedavna raziskava je pokazala, da ima olje čajevca enak učinek kot protiglivično zdravilo na recept. Olje čajevca je odličen dodatek zobni pasti, saj očisti usta bakterij in jih osveži. Številni šamponi vsebujejo čajevec po zaslugi njegovega delovanja proti prhljaju.

Recepti za pripravke iz čajevca

Za čiščenje kože
Kožo bo očistila vroča kopel, v katero boste dodali 3–5 kapljic eteričnega olja čajevca. Pomaga odpraviti mozolje in številne druge probleme s kožo. Kopel si pripravite enkrat na teden.

Proti prhljaju
Razredčite sedem kapljic olja čajevca z žlico olivnega olja. Sredstvo nanesite na lasišče in pustite čez noč. Nekaj kapljic čajevca lahko dodate tudi šamponu.

Pripravek proti slabemu zadahu
Olje čajevca se lahko uporablja kot ustna vodica, saj je naravno zdravilo za slab zadah. Pomaga tudi pri ustnih vnetjih, kandidiazi, kariesu in vnetih dlesnih. Zmešajte 3 kapljice olja čajevca v skodelici vode. S takšnim pripravkom spirajte usta trikrat na dan. Pazite, da ne boste pogoltnili tekočine.

Zdravilni čaji za večjo odpornost

Med zdravilnimi zelišči je kar nekaj takšnih, ki pozitivno delujejo na naš imunski sistem. Eden od takšnih je na primer ameriški slamnik, ki ima še posebej ugoden učinek, če ga zmešamo z nekaj pelina in poprove mete. Obrambne sposobnosti organizma krepi tudi vrtna ali divja materina dušica in lipa.

Čaj iz ameriškega slamnika

Čaj naredimo iz enakih delov ameriškega slamnika, pelina in poprove mete. Pripravimo ga tako, da 2 žlički mešanice prelijemo z ¼ litra tople vode. Pustimo stati 10 minut. Pijemo 2 tedna po 3 skodelice na dan pred jedjo.

Čaj iz materine dušice

Iz dveh žličk zelišča, ki jih prelijemo z ¼ litra vode, naredimo čaj. Namakamo 10 minut. Pijemo dva tedna po trikrat na dan. Terapija s čajem materine dušice naj se začne v začetku jeseni.

Lipov čaj

2 žlički lipovih cvetov prelijemo z ¼ litra vrele vode. Namakamo 10 minut. Čaj pričnemo piti jeseni ali spomladi. Pijemo po 1 skodelico na dan. Terapija naj traja 3 tedne.

Bezgov čaj

Stresite od 2 do 5 gramov posušenih bezgovih cvetov v skodelico vrele vode. Namakajte 10 minut, nato odcedite. Popijte vsaj 3 skodelice na dan.

Baldrijan ali zdravilna špajka

Baldrijan (Valeriana officinalis L.) so uporabljali že starogrški in rimljanski zdravniki. Služil jim je za zdravljenje prebavnih motenj, krepitev menstruacije in za odvajanje vode. Pomirjevalne učinke baldrijana so odkrili šele v 18. stoletju. V začetku se je baldrijan uporabljal zgolj v obliki eteričnega olja, danes pa ga uporabljamo v najrazličnejših oblikah – kot čaj, tinkturo, v kopelih itd.

Kdaj in kje nabiramo baldrijan?

Baldrijan nabiramo jeseni. Našli ga bomo na vlažnih travnikih, nabrežjih rek in posekah po vsej Sloveniji. Po suhih pobočjih in gozdovih raste baldrijanu podobna hribska špajka (Valeriana collina Wallr.). Baldrijan prepoznamo po grozdu belih cvetov na visokih steblih in praproti podobnih listih, razporejenih v rozeto. Nabiramo korenine, ki jih sušimo (na hitro jih lahko posušimo v pečici, ogreti na 100 stopinj) in nato uporabimo za čaj, poparek ali tinkturo. Če želite baldrijan gojiti na domačem vrtu, ga posadite na mestu z rahlo senčno lego. Rastlina ima rada vlažno, dobro kompostirano ilovico, ki dobro odvaja vodo. Baldrijan razmnožujemo spomladi s pomočjo semen. Semena raztresemo po mešanici za razmnoževanje in jih blago potisnemo v zemljo, da skalijo. Sadimo jih v razmikih od 60 do 70 centimetrov. Baldrijan ne bo na vrtu le kot zdravilna rastlina, pač pa bo vrtu tudi v imeniten okras. Lahko ga naberete in cvete posušite: belo rožnata cvetna kobula baldrijana je cenjen okrasni dodatek suhim cvetnim šopkom in ikebanam.

Zdravilni učinki

Baldrijan vsebuje alkaloide, eterično olje, valepotriate in seskviterpene. Deluje sproščujoče in je odlično sredstvo proti nespečnosti. Njegov uspavalni učinek so potrdile klinične študije, izvedene na 12.000 bolnikih. Čaj ali tinktura delujeta blago pomirjujoče pri nervozi, razburjenosti, živčno pogojenih bolečinah v želodcu in črevesju, srčni nervozi, strahu in splošni napetosti, težavah v menopavzi. Baldrijan je eden najpomembnejših fitoterapevtov. Pomaga nam prenašati stres, jezo, razburjenost in žalost. Z njegovo pomočjo umirimo takšne občutke in preprečimo bolezni, ki nastajajo zaradi takšnih čustvenih stanj. Baldrijan se uporablja tudi pri infekcijskih boleznih. V obliki čaja ga v primernih količinah lahko ponudimo tudi otrokom, ki jih mučijo težave s koncentracijo ali nemirnost. Nekateri fitoterapevti svetujejo terapijo z baldrijanom tudi pri bolečinah v hrbtu – kadar so te posledica stresa. Posredno lahko jemanje baldrijanovih pripravkov odpravi tudi izpuščaje, saj ti, tako kot bolečine v hrbtenici, včasih nastanejo zaradi stresa.

Stranski učinki baldrijana

Baldrijanovi pripravki ne vplivajo na sposobnost dela ali vožnje avtomobila. Prav tako ni podatkov, da bi zaradi baldrijana prišlo do zasvojenosti. Baldrijana ne smete uporabljati med nosečnostjo in dojenjem. Ne smete ga uporabljati, če jemljete zdravila, kot je diazepamali amitriptilin. Lahko poveča učinke uspaval ali zdravil, ki uravnavajo razpoloženje. Razdraženost, glavobol ali nespečnost so lahko stranski učinki jemanja baldrijana v neprimernih kombinacijah z zdravili.

Baldrijan za gnojenje

Z baldrijanom lahko obogatite kompost. Potrebujete: hrastovo lubje, sveži baldrijan, sveže koprive, med in 6 žličk mlečnega sladkorja. Posušite baldrijan in koprive v pečici na 35 stopinjah. Nato dobro zmeljite posušeni zelišči. Zmešajte 5 kapljic medu in 6 žličk mlečnega sladkorja, dodajte 1 žlico mlete hrastove skorje. Mešanica zadostuje za 1 leto. 2 žlički mešanice zmešajte s ½ litra deževnice in pustite stati 24 ur. S palico zvrtajte v kompost 5 lukenj in v vsako luknjo zlijte 6 žlic zeliščne mešanice. Luknje napolnite z zemljo in malce potlačite.

Recepti za pripravke iz baldrijana

Baldrijanov čaj

Iz ene ali dveh čajnih žlic posušenega baldrijana pripravimo poparek, ki naj stoji 5–10 minut. Drug način priprave je, da rastlino namakamo od  2 do 4 ure v hladni vodi, nato pa vodo segrejemo. Pijemo od 2 do 3 skodelice na dan. Otroci naj pijejo polovično količino.

Baldrijanova tinktura

Baldrijanovo tinkturo pripravimo iz 50 g posušenega baldrijana na 100 ml 70-odstotnega alkohola. Pred spanjem jemljemo 15–20 kapljic na koščku sladkorja ali pol v kozarcu vode.

Baldrijanova kopel

100 g posušenega baldrijana prelijemo s pol litra vrele vode in pustimo stati 20 minut. Dodamo kopeli, ki si jo pripravimo pred spanjem.

Čaj za srce

• 30 g listov melise
• 30 g plodov kumine
• 30 g korenine baldrijana

Zmešajte zelišča. Zavrite vodo in prelijte čez mešanico, pokrijte in pustite stati 5–10 minut. Odcedite. Dnevno spijte eno skodelico čaja.

Baldrijanovo vino

• 20 g korenine baldrijana
• lupina bio pomaranče
• 1 vejica rožmarina
• 1 nageljnova žbica
• 1 l belega vina

Sestavine zmešajte z vinom. Prelijte v steklenico. Tesno zaprite steklenico in pustite stati 4 tedne. Odcedite. Vino zavrite in prelijte v manjše stekleničke. 3-krat dnevno popijte šilce napitka.

Čaj pri močni menstruaciji

• 20 g korenine baldrijana
• 20 g kamiličnih cvetov
• 20 g listov poprove mete
• Zmešajte zelišča.

Zavrite vodo in z njo prelijte čajno mešanico. Osladite z medom. Po majhnih požirkih popijte 1–2 skodelici čaja.

Spalna blazina z baldrijanom

• 50 g hmeljevih storžkov
• 50 g zeli šentjanževke
• 30 g cvetov sivke
• 30 g korenine baldrijana

Platneno vrečko napolnite z zelišči in jo položite zvečer pod glavo. Namesto blazinice si lahko v spalnici pomagate z izparilnikom, v katerega nakapljate nekaj kapljic baldrijanovega eteričnega olja. Delovanje eteričnega olja je močnejše kot delovanje blazinice, zato ne pretiravajte.

Domači božični čaj

Čaj in čajni pribor je lahko odlično darilo, seveda pa morate pri izbiri čaja upoštevati lastnosti in okus osebe, ki ji boste čaj podarili.

Za božični čaj potrebujete:

• 2 čajni žlički rooibos čaja
• ½ ali manj cimetove palčke
• 1 zvezdico zvezdastega janeža
• 2 nageljnovi žbici ali klinčka
• 4 rezine svežega ali posušenega ingverja
• ½ litra vode

Priprava: Cimet, klinčke in janež prej zdrobimo in jih pomešamo z ingverjem in rooibos čajem. Zavremo vodo in jo prelijemo čez čaj. Pustimo stati 5 do 10 minut. Pripravljen čaj lahko sladkamo, osladimo z medom ali mu dodamo mleko.

Stres in njegove posledice

Koristen obrambni mehanizem, ki je človeka v pradavnini ohranjal pri življenju, je v sodobnem okolju postal problematičen. Medtem ko je kratkotrajni stres pozitiven in nas celo spodbuja k dejavnosti in ustvarjalnosti, je dolgotrajna podvrženost stresu vzrok za pojav marsikatere bolezni.

Kaj je stres?

Strokovnjaki stres opredeljujejo kot odgovor organizma na zunanje okoliščine oziroma kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Gre za mehanizem, ki je človeku v pradavnini omogočil, da se je primerno odzval na nevarnosti v okolju. Posledica stresa je psihična napetost. Ta povzroča fiziološke procese, ki so za organizem, če jim je dolgotrajno izpostavljen, lahko nevarni. Že dolgo velja, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje pozitivno vplivajo na obrambne sposobnosti telesa. S tem področjem se ukvarja psihonevroimunologija, veda, ki raziskuje vpliv razpoloženja in duševnosti na telesno zdravje. Dokazano je, da stres poslabša simptome pri rakavih boleznih, luskavici, revmatoidnem artritisu, astmi in kronični vnetni bolezni črevesja. Še posebej nevaren za zdravje je kronični stres, ki je posledica dolgotrajne neizogibne izpostavljenosti stresorjem ali posledica povečane nagnjenosti k stresnemu odzivu. Kronični stres povzroča motnje spomina in učenja, duševne bolezni (anksioznost, depresija, samomorilnost), presnovne in srčno-žilne bolezni (debelost, hipertenzija, ateroskleroza) in nagnjenost k zasvojenosti.

Kaj se v telesu odvija ob stresu?

Stres se prične, kadar naletimo na katerega od stresorjev. Stresorji so ovire, zahteve, obremenitve ali izzivi, ki sprožijo stres. Poznamo stresorje ozadja (npr. vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, pomanjkanje materialnih dobrin), osebne stresorje in kataklizmične stresorje, ki doletijo udeležence neke katastrofe (npr. poplave, potresa, požara). Ko telo zazna zunanjo nevarnost, se pričneta izločati hormona adrenalin in noradrenalin. Adrenalin pospeši srečni utrip, krvni obtok v mišicah, ritem dihanja in znojenje, poviša vrednost sladkorja in maščob v krvi in zmanjša dejavnost prebavil. Nekateri stresorji, na primer stresorji, ki jih uvrščamo med kataklizmične, delujejo enako na vse ljudi. Na splošno pa velja, da se stresorji od človeka do človeka razlikujejo. Prav tako se razlikuje tudi prag stresa pri posameznem človeku. Kako občutljivi smo na stres, je odvisno od več različnih dejavnikov, tudi od dednosti.

Sodobno življenje in stres

Problem življenja v sodobnem svetu je, da naše telo zazna nevarnost in nas nanjo opozori, tudi ko realne življenjske nevarnosti ni. Prej opisan proces se sproži ob priložnostih, kot je pogovor pri šefu v službi, v prometu (tudi ko nismo fizično življenjsko ogroženi) ali v drugih podobnih okoliščinah. Zdi se, da je v sodobnem načinu življenja takšnih okoliščin še posebej veliko, kar je paradoks, če pomislimo na to, da živimo v resnici veliko bolj varno življenje, kot so ga živeli ljudje v pradavnini. Predvsem na količino stresa vlivajo spremembe, le-tem pa smo v sodobnem svetu kar naprej izpostavljeni. Kljub temu pa je zmerna količina stresa v našem vsakdanu tudi danes pozitivna. Prav stres je namreč tisti, ki nas spodbudi, da ob priložnostih, kot so izpiti, razgovori za službo, nastopi pred množico, damo vse od sebe. Problem je, kadar se koristen stres zaradi različnih dejavnikov prevesi v škodljivega in nas ne spodbudi k boljšemu delovanju, pač pa nas ohromi. V takšnih primerih se moramo vprašati, zakaj se to dogaja, in se čim prej poučiti o načinih, s katerimi bomo lahko odpravili težavo. Mnogo tovrstnih težav dandanes izhaja iz izgorelosti oziroma dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom. Gre torej za težavo, ki je povezana z določenim življenjskim obdobjem in jo je mogoče z nekaj znanja odpraviti.

Zdravljenje stresa

Naučiti se kontrolirati stres je izziv, ki se ga moderni človek, ki želi živeti dolgo in zdravo življenje, enostavno mora lotiti. V Ameriki stres zdravijo na posebnih klinikah, v Evropi pa se raje zatekamo k tečajem upravljanja s stresom. Ker je stres zelo subjektiven pojav (kar je za nekega človeka stresor, je za drugega lahko popolnoma nemoteče), so tudi načini konstruktivnega soočanja s stresom od človeka do človeka različni. Terapije, s katerimi je mogoče učinkovito blažiti stres, so akupunktura, ayurveda, Bachova cvetna terapija, homeopatija, masaža, reiki joga in še nekatere druge. Pomagate si lahko tudi z obiskom psihologa ali terapevta. Večina tehnik za soočanje s stresom vključuje 5 osnovnih receptov: globoko dihanje, poslušanje pomirjujoče glasbe, smeh, menjava okolja (lahko tudi zgolj sprehod iz ene sobe v drugo) in vizualizacija samega sebe v neki ugodni situaciji. Kadar smo pod stresom, se bomo najhitreje znebili negativnih občutkov s pomočjo telesne dejavnosti. Najhitreje učinkujejo ‘kardio’ dejavnosti, kot so hitra hoja, tek, plavanje ali telovadba. Dobro je, da naštete tehnike kombinirate s sproščanjem. Tehnik sproščanja se lahko naučite na tečajih joge, načine sproščanja pa vam lahko predstavi tudi terapevt.

Okrepite protistresno obrambo s pravilno prehrano

Svojo vlogo v procesu soočanja s stresom ima tudi prehrana. Določena prehrana ugodno vpliva na moč živčnih celic. Živčne celice so v sodobnemu svetu deležne izjemno velike količine dražljajev, zato ni nič čudnega če postanejo izčrpane. Za lažje prenašanje vsakodnevnih stresov so krepki živci nujno potrebni. Pomemben izvor energije za delovanje živčnih in možganskih celic so sladkorji, zelo pomembni pa so tudi cink, magnezij, holesterol, lecitin, beljakovine in B vitamini. Od cinka sta med drugim odvisni sinteza serotonina, hormona, ki nam omogoča občutke sreče, in proizvodnja melatonina, hormona epifize, ki upravlja s procesom staranja, krepi imunski sistem ter upravlja našo notranjo uro. Vitamini iz skupine B pomirjajo, blažijo bolečino in izboljšujejo prekrvavitev, predvsem pa delujejo proti stresu in ščitijo živčne celice. Vsaka od naštetih snovi ima pomembno vlogo pri krepitvi živčnih celic, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči razdraženost, slabo koncentracijo, slabo razpoloženje in večjo dovzetnost za stres.

Domači pripravki proti stresu

Naj bodo farmacevtski pripravki zadnje, po čimer posežete v primerih, ko menite, da se soočate s stresom, razen če vam tako naroči zdravnik specialist. Pomirite se s tehnikami sproščanja ali pa uporabite katerega od domačih naravnih izdelkov, ki so jih v ta namen uporabljale že naše babice.

Čaj proti stresu

• 1 žlička koprovih semen
• 2 dcl vode
• žlica medu

Zdrobite koper. Zdrobljeno maso prelijte z vrelo vodo. Pustite pokrito 10 minut, nato precedite in osladite z medom.

Bezgovo mleko

• 2–3 sveži bezgovi cvetovi
• 2 skodelici mleka
• cimet
• žlička medu

Bezeg namočite v hladno mleko. Mešanico počasi segrevajte na štedilniku 5 minut. Odstavite in dodajte cimet in med.

Mleko s hmeljem

• 2 žlički hmelja
• 1 skodelica mleka
• 1 žlička medu

Zakuhajte hmelj v mleku, dodajte med. Odstavite s štedilnika, pokrijte s pokrovko in pustite stati 10 minut. Precedite in popijte pred spanjem.

Tinktura iz baldrijana

• 40 g svežih ali sušenih koreninic baldrijana
• 200 ml 70-odstotnega alkohola

Koren zmeljite v mešalniku, dajte v kozarce za pripravo ozimnice in tesno zaprite s pokrovom. Pustite stati najmanj 2 tedna. Precedite skozi tanko krpo. Nalijte v temno steklenico in tesno zaprite. Uporabljajte po potrebi, a ne več kot nekaj kapljic naenkrat.

Lajšanje glavobola brez zdravil

Glavobol je lahko zelo moteča zadeva, da pa ne boste takoj posegli po zdravilih, vam predstavljamo nekaj naravnih nasvetov za lajšanje glavobola. Glavobol je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in je najpogostejši bolečinski sindrom pri ljudeh, zanj pa v večini primerov ne moremo odkriti pravega medicinskega vzroka.

Mrzlo-hladno za glavobol

Kot posledica tenzijskega glavobola (posledica zategnjenosti v vratu in glavi, katere vzrok je med drugim tudi stres, tesnoba ali pomanjkanje spanja) zmočite krpo z vročo vodo, jo ožemite ter položite na čelo ali zadnji del vratu, da se zategnjene mišice sprostijo. Za lajšanje vaskularnega glavobola (posledica širjenja krvnih žil v določenih predelih možganov) ravnajte podobno, samo da namesto vroče vode uporabite mrzlo. Zaradi mrzle vode se bodo krvne žile skrčile, zato se bo zmanjšal pretok krvi in  s tem pritisk v predelu bolečine.

Glavobol zaradi vnetih sinusov

S sredincema si masirajte točki ob nosnicah v višini nosne konice. Masirajte v smeri urinega kazalca 2-3 minute.

Preženite kri v noge

Če kri teče v nižje dele telesa, se zmanjša pritisk v žilah glave. Zato za lajšanje kljuvajočega vaskularnega glavobola namočite noge v manjšo kad z vročo vodo, v katero ste zmešali gorčico v prahu. Po približno pol ure noge obrišite. Počutili se boste bolje.

Ingverjev čaj proti glavobolu

Pri lajšanju glavobola pomaga tudi ingver, zlasti pri migrenah. 2 žlici naribanega ingverja prelijte s 3 skodelicami vode. Pustite stati 4-5 minut in precedite v skodelico. Vrečke z ingverjevim čajem so prav tako primerne, toda čaj nima pravega okusa po sveži ingverjevi korenini.

Vir: Preproste rešitve vsakdanjih težav

Čajevec

Čajevec je vrsta drevesa, ki se kot grm najdlje goji na Kitajskem, kjer so čaj pili že v 6. stoletju. Zdravilne učinkovine čajevca so poznala že stara ljudstva, ki so liste čajevca uporabljali za zdravljenje raznih pikov, ugrizov, opeklin, vreznin in raznih kožnih obolenj.

V Evropi so čajevec začeli gojiti v 17. stoletju po priporočilu holandskih zdravnikov, ki so odkrili, da krepi duševne zmožnosti. V današnjih časih ga pridelujejo tudi po celem svetu v deželah z milejšo in deževno višinsko klimo in v tropskem in subtropskem pasu.

Za izdelavo pripravkov iz čajevca so najprimernejši mladi listi, eterično olje pa se pridobiva s parno destilacijo iz listov čajevca. Za zeleni čaj liste čajevca takoj posušijo. Zeleni čaj je brez vonja, pri črnem čaju pa liste prej fermentirajo, da dobi blag vonj. Nekateri zeleni čaj pijejo namesto kave, saj ima poživljajoče učinke na telo, ker vsebuje kofein (tein), v manjši količini pa tudi teobromin in teofilin.

Med zdravilne učinke čajevca sodijo zaviranje driske, blaženje vnetja na koži in sluznici, na zaprtje vpliva tudi teofilin, ker deluje kot diuretik, kar pomeni da žene na vodo, zaradi česar se odtegne voda iz črevesja in se izsuši blato. Fenolne spojine čajevca naj bi ščitile ožilje, preprečevale nastajanje prostih radikalov med presnovo in preprečevale rakotvorne učinke snovi v telesu.

Robide

Robide so sadež, ki dozori poleti in so zelo koristni za naš organizem. Znano je, da so že njihovi poganjki uporabni proti žeji in vsebujejo ogromne količine vitamina C.  Mogoče so robide komu izmed vas še popolna neznanka in jih še nikoli ni poizkusil.

Nekateri pogovorno robidam rečejo tudi kopine. Trnaste robide so razširjene po celotni Evropi in posebej znane so po visoki vsebnosti vitamina A, mineralov in sadne kisline. Najdete jih na južnih pobočjih ali gozdnih robovih, skratka povsod, kjer je dovolj sonca, saj ga imajo zelo rade in ga potrebujejo za svojo rast.  Prvi plodovi so zreli že julija, sam sadež pa lahko zori vse do septembra. Sadež je primeren za takojšnjo uporabo, po želji pa jih lahko shranite tudi v zamrzovalno skrinjo za v prihodnje oziroma v hladilnik za nekaj dni. Predolgo jih v hladilniku ni priporočljivo puščati, saj bodo sčasoma zgnile. Po želji lahko tudi iz robid izdelate odlično marmelado ali pa jih vložite in naredite kompot.

Sok robid slovi kot odlično zdravilo pri črevesnih ali želodčnih težavah ter tudi pri težavah z mehurjem.  Robide slovijo kot močen antioksidant in krepijo naše zdravje.  Poganjke te rastline nekateri že spomladi malce potrgajo in jih v majhnih količinah narežejo na solato ali pa jih skuhajo v različnih jedeh.  Posušene pa je mogoče uporabljati tudi za čaje.  Robide in njihovi poganjki so izjemno bogati s flavonoidi in polifenoli, kateri slovijo kot odličen antioksidant in vaše telo ščitijo pred raznimi virusi in posledično pred določenimi obolenji.

« Previous Page — Next Page »