Bučni čatni – shranek iz buč

Bučni čatni je t.i. shranek iz buč ali vložene buče z dodatki, ki jih shranimo v kozarce za ozimnico. Ravno zdaj je čas shranjevanja buč, zato smo izbrskali tale recept.

Sestavine:

• 2,5 kg na kocke narezanih buč (meso buče mora biti rumeno)
• 1,5 kg grobo sesekljanih jabolk
• 15 dag na tanke trakce narezane ingverjeve korenine
• 3 – 4 na drobno narezani čiliji (po želji, jaz dam rdečo papriko)
• 3 žlice svežih gorčičnih semen
• 2 l jabolčnega kisa
• 1 kg rjavega sladkorja
• 2 žlici soli

Postopek:

1. Vse sestavine, razen soli in sladkorja, damo v posodo in jih dobro premešamo, zavremo in pustimo vreti 20 – 30 minut, dokler se buča ne zmehča.
2. Dodamo sladkor in sol, znova zavremo in zmešamo. Pustimo narahlo vreti cca. eno uro, medtem večkrat premešamo, da se zmes zgosti in večina tekočine povre!
3. Zmes nadevamo v sterilizirane kozarce in jih zapremo!

 

Polpete iz bučk in kosmičev

Polpete iz bučk in kosmičev so brezmesna in prava izbira za tiste, ki ste si zaželeli polpet in ne jeste mesa, saj ga lahko nadomestite s pirinimi ali ovsenimi kosmiči.

Sestavine:

• ½ kg bučk
• 1 žlica sesekljane čebule
• 2 stroka strtega česna
• 3 jajca
• sol
• poper
• majaron
• 20 dag pirinih ali ovsenih kosmičev
• moka za oblikovanje polpet

Priprava:

1. Mlade bučke operemo, naribamo in jih malo ožmemo.
2. V skledo damo vse naštete sestavine razen bučk, dobro zmešamo in pustimo, da testo počiva pol ure.
3. Tik preden začnemo polpete peči, zamešamo ožete bučke. Če bi dali bučke že na začetku k masi za polpete, bi bila preveč vodena.
4. Na desko damo kupček moke, na katerega polagamo bučno zmes, in jo s pomočjo moke oblikujemo v polpete.
5. V ponvi na vročem olju pečemo polpete na vsaki strani 5-7 minut, da so rumeno zapečene.

 

Kraljevi kuskus

O zdravilnih lastnostih bučk smo že pisali v članku Zdravilne lastnosti buč in bučnih semen, tokrat pa smo ponovno izbrskali enega izmer zanimivih receptov za jedi iz bučk, to je recept za kraljevi kuskus.

Sestavine:

• 3 korenčki
• 3 bučke
• 350 g jedilne buče
• 1,25 l sveže zelenjavne jušne osnove
• 2 na pol prelomljeni cimetovi paličici
• 2 žlički zmlete kumine
• 1 žlička zmletega koriandra
• ščepec žafrana
• 2 žlici olivnega olja
• lupinica in sok 1 limone
• 2 žlici tekočega medu
• 500 g kuhanega kuskusa
• 60 g zmehčanega masla
• 175 g rozin
• sol, poper
• svež koriander za okras.

Priprava:
Korenčke in bučke narežemo na 7 cm dolge koščke, ki jih prerežemo še po dolgem. Bučo obrežemo, semena zavržemo. Nato jo olupimo in narežemo na koščke enake velikosti kot korenje in bučke.

V veliko kozico damo jušno osnovo, začimbe in korenje. Zavremo, s penovko posnamemo pene in prilijemo olivno olje. Kuhamo 15 minut. Dodamo lupinico in sok limone, nato pa še med, bučke in jedilno bučo. Solimo, popramo in kuhamo 10 minut.

Medtem namočimo kuskus, ga predanemo v veliko z gazo obloženo cedilo in postavimo nad kozico z zelenjavo. Pokrijemo in kuhamo v sopari. Vmešamo maslo. Kuskus damo na pogret servirni krožnik.

Juha iz bučk

Juha iz bučk je ena izmed tistih juh in receptov, ki jih pripravimo v 20 minutah. Za štiri osebe potrebujemo tri bučke, dva krompirja, eno čebulo, pol lončka kisle smetane in začimbe.

Priprava:
Bučke najprej operemo in jih narežemo na poljubne velike kose, krompir olupimo, operemo in narežemo. Čebulo olupimo in jo sekljamo. Vso zelenjavo damo  kuhat v liter mrzle vode. Mešanici dodamo eno žličko začimbnega posipa, sol in poper. Ko juha četrt ure vre, jo zmešamo s paličnim mešalnikom in ji nato dodamo ščepec rožmarina, žličko sesekljanega peteršilja, dva stroka strtega Česna in malo sesekljane bazilike. Juha bo še okusnejša, če bodo zelišča sveža.

Ko je juha iz bučk kuhana, jo serviramo na krožnike, zraven pa ponudimo kislo smetano in okrasimo z vejicami peteršilja ali bazilike. Takšno juho lahko ponudimo tudi pri svečanih  kosilih. Če želimo, da je juha bolj nasitna, jo pojemo s kosom kruha, ki ga na dveh žlicah olivnega olja hrustljavo prepražimo.

Zdravilne lastnosti buč in bučnih semen

Buče imajo znane diuretske učinke (pospešujejo izločanje urina), priporočajo pa jih kot prehrano ljudem, ki jih pestijo bolezni kot so protin, vnetje ledvic, revmatizem, vnetje sečnega mehurja in sladkorna bolezen. Buče uživamo kuhane (pire), pečene ali pa v obliki soka iz sveže nastrganih plodov. Buče delujejo tudi pomirjevalno ter so koristne pri vnetjih tankega črevesja in pri krvavi diareji.

Buče kot dietna prehrana

Buče kot kompot jemo zjutraj, na prazen želodec, kot sredstvo proti zaprtju. Primerne so tudi kot dietna prehrana pri ljudeh, ki imajo želodčne težave in bolezni in pri debelih ljudeh.

Pri dietni prehrani buče pripravimo takole: bučo narežemo na manjše kose in ji dodamo nekaj zrelih narezanih paradižnikov in narezane čebule. Skuhamo jo v lastnem soku in po okusu lahko dodamo malo kisle ali sladke smetane, mešanice pa ne solimo.

V zadnjem času se uporablja surovo ali kuhano pulpo buč in bučni sok za zdravljenje psoriaze, to je trdovratna kožna bolezen. Pri zdravljenju psoriaze moramo bučo uživati vsak dan pripravljeno, lahko pa jo pripravimo na različne načine (slano ali kot sladico), da se je ne naveličamo prehitro. Psoriazo najbolje zdravimo še s hkratnim sončenjem, kopanjem v morski vodi in obsevanjem z ultravijoličnimi žarki. Sveže meso oziroma notranjost buče lahko uporabljamo tudi za obloge pri opeklinah prve stopnje.

Bučna semena

Semena buče so uporabna kot zdravila za izločanje črevesnih parazitov kot sta otroške gliste in trakulja. Seme buče ima dobro lastnost, saj ne draži sluznice in ni strupeno, poleg tega pa ga lahko jemljemo več dni zaporedoma, saj nima nobenih stranskih učinkov. Pri majhnih otrocih, nosečnicah, dojiljah, starejših ljudeh, ljudeh izčrpanih od bolezni ali z obolelimi jetri, moramo vsekakor dati bučnim semenom prednost pred drugimi sredstvi. Seme moramo olupiti šele tik pred uporabo in odvržemo samo trdo lupino, ne pa tudi sive zelene ovojnice semena, ki je pod njo, kajti prev v njej so zdravilne snovi.

O količini semena, ki jih lahko dnevno užijemo, so v literaturi različni podatki. Za odrasle se najpogosteje navaja količina po 300 gramov, za otroke pa od 30 do 150 gramov. Otrokom od 10 do 12 let dajemo 150 gramov, otrokom od 5 do 7 let 100 gramov, od 3 do 4 let 75 gramov, 2 do 3 let pa 30 do 50 gramov. Dan pred pričetkom jemanja semen pa naj bi uživali predvsem kašasto hrano.

Sorte buč

Pri nas  gojimo predvsem: ORJAŠKO BUČO (Cucurbita maxima) z dolgimi vrežami, katere dozoreli plodovi so primerni za vlaganje, nedozoreli pa za svežo uporabo, ter GRMIČASTE VRTNE BUČKE (večinoma Cucurbita pepo), ki so tudi primerne za gojenje v zaščitenem prostoru. Ponekod pridelujejo tudi DIŠEČE BUČE (Cucurbita moschata); njihovo meso ima muškatni vonj in je zelo okusno.

PATIŠON BELA 
Spada med sočne delikatese bučk, ki izvirajo iz tropskih predelov. Zato ji prija toplota, vlaga in seveda s hlevskim gnojem obogatena zemlja. Po 15. maju jo posejemo na prosto. Rastlina oblikuje grmiček, ki v vrtu ne zavzame veliko prostora. Plodovi so beli do zelenkasti, značilno zvezdaste oblike. Lepi so. Majhne lahko vlagamo v kis. Iz svežega bučnega mesa lahko pripravljamo juhe, kompote, omake. Mlade lahko pečemo na žaru, polnimo, dozorele pa uporabimo za dekoracijo.

MESA QUEN
Je buča podobna želodu. Poznamo bele, rumene in zelene sorte. Nedozorele bučke pečemo na žaru v pečici, polnimo in gratiniramo. Pred uporabo jih ne olupimo. Skladiščimo jih lahko dva meseca.

HOKAIDO
Bučka je intenzivno oranžno rdeča s čvrstim oranžnim mesom. Je rahlo hruškaste ali čebulaste oblike. Skladiščimo jo lahko 6 – 7 mesecev, med skladiščenjem pa se okus še izboljša. Za pripravo juh je odlična buča. Okus še izboljšamo z maslom in soljo. Zagotovo je ena najbolj okusnih buč. Vsebuje veliko karotina, okus rahlo spominja na škampe.  Pred uporabo je ni potrebno lupiti.

TIVOLI ( ŠPAGETARICA )
Buča je valjaste oblike, kremno rumene barve. Meso je svetlo rumeno in pri kuhanju razpade na vlakna. Zraste do premera 10 cm in teže 1,2 kg. Čas od setve do ploda je sto dni. Neugledni plodovi nas po kuhanju presenetijo, saj bučno meso razpade v vlakna, podobna špagetom. Sorto lahko uspešno gojimo v posodi na balkonu. Skladiščimo jo lahko dva meseca.

ATLANTIC GIANT
Najtežja buča na svetu žlahtnitelja Howarda Dilla iz Kanade.
Meso je svetlooranžne barve, nevtralnega okusa, ki spominja na orehe. Lupina je oranžne barve. Zori od 110 – 120 dni in doseže težo od 20 do 523 kg. Uporabljamo jo predvsem za juhe in za vlaganje.

SWEET MAMA F
Je tip maslene buče bettercup. Zori 95 dni in je temno zelene, rahlo progaste barve; nezrela je svetlo zelena, kasneje rdečkasto rjava. Meso je temno rumeno, moknato in čvrsto, polnega sladkega okusa. Uporabljamo jo predvsem za juhe, pire, za pečenje na žaru, narastke, za mešanje k drugi zelenjavi. Zaradi izredno trde kože bučo pred lupljenjem blanširamo ali popečemo v pečici.

Družine zelenjave

Če na vašem vrtu načrtujete kolobarjenje, potem je dobro vedeti, v katero družino spada določena vrsta zelenjave, saj imajo rastline iz iste družine navadno rade enake razmere, podobno pa velja tudi za težave.

Glavne družine zelenjave

• Solanoceae — razhudnikovke — krompir, paradižnik in jajčevci.
• Cruciferae ali Brassicaceae — križnice ali kapusnice — vse sorte zelja, cvetača, ohrovt, repa, redkvice, koleraba, rukola in gorjušica.
• Umbelliferae — kobulnice — korenje, pastinak, korenasti in navadni peteršilj, zelena in gomoljna zelena.

• Liliaceae — beluševke — vse sorte čebule, šarlotk, pora, česna in drobnjaka.
• Leguminosae — metuljnice — vse sorte fižola in graha.
• Cucurbitaceae — bučevke — kumare, vse sorte buč.

Vrste, ki niso naštete, ne spadajo v te družine in jih lahko gojite skupaj s katero koli vrsto iz gornjih družin.

Buče kot jesenska izbira zdrave hrane

Ali ste vedeli, da buče sestavlja kar 90% vode in da lahko pojeste tudi njihove cvetove?

Velike oranžne buče, ki so ravno ta čas zrele in jih verjetno že veselo pobirate z vrta, imajo kar nekaj zdavilnih lastnosti. Nekateri ste jih posadili za uživanje, nekateri za okras, nekateri pa seveda za buče za noč čarovnic.

Včasih so buče uporabljali za odstranjevanje peg in za zdravljenje kačjih pikov. V današnjih časih se uporabljajo tudi za obrazno vlažilno masko, kot to počne zvezda nanizanke Real Housewives, Bethenny Frankel.

Tudi Indijanci so buče in bučna semena uporabljali kot hrano in tudi kot zdravilo za prebavne motnje. Zdaj se semena v glavnem popečejo in pojedo, ali pa zmeljejo in uporabljajo za rane omake.

Buče vsebujejo veliko količini beta karotena, ki je odličen naravni antioksidant, ki pomaga tudi pri preprečevanju nastanka raka in srčnih obolenj. Vsebujejo tudi veliko vlaknin in magnezija zato so zelo zdrava hrana.

Razstrupljanje telesa

Želite prečistiti svoje telo, pa že dlje časa oklevate, ker ne poznate primernega načina in niste privrženec raznih oblik posta? Nič hudega. Pred vami je tristopenjska metoda, ki organizem temeljito in globinsko prečisti brez lakote, zdravilne krize in izgube energije.

V čem je skrivnost tristopenjske revitalizacije duha in telesa?

V prvi fazi podpre presnovo. Okrepljena vranica in želodec zmoreta sproti predelati zaužito hrano in prekineta nadaljnje kopičenje škodljivih snovi, ki so zaradi nepopolne prebave lahko že naložene kjerkoli v telesu.

V drugi fazi spodbuja površinske organe izločanja, kot so črevesje, pljuča, limfni sistem in koža, da lahko iz organizma sproti izločajo površinske strupe, ki na tej stopnji polagoma zapuščajo telo. Pri tem se okrepi tudi odpornost proti vnetjem in alergijam. Znano je, da se škodljivi mikroorganizmi bolj razvijajo na toksični celični podlagi.

V tretji fazi pomaga globinskim organom izločanja, kot so jetra in ledvice, izločiti najbolj trdovratno uskladiščene strupe. Jetra so bistven organ prebave in obnove. Proizvajajo žolč, ki ima pomembno vlogo pri prebavi in vsrkavanju maščob.

Človek v vsej zgodovini svojega razvoja še nikoli ni bil tako izpostavljen najrazličnejšim strupenim snovem, ki se nahajajo v težkih kovinah, kemikalijah, pesticidih, izpušnih plinih, sevanju in raznih drugih oblikah onesnaženja kot prav dandanes. Telo dodatno zastruplja še slaba prebava, lenobno črevesje, nezadostno izločanje strupov skozi kožo, dihala in prebavila ter oslabljeno delovanje ledvic in jeter. Zato postaja potreba po sprotnem dovolj učinkovitem prečiščevanju svojega telesa vse bolj zdravstvena nujnost, ki preprečuje nastanek bolezni, blaži simptome in pripomore k okrevanju.

K razstrupljanju telesa vedno pristopimo postopoma. Če se nenadoma lotimo posta ali prehitro preidemo na povsem presno prehrano, se globoko uskladiščeni strupi naenkrat dvignejo v nepripravljene površinske organe izločanja, ki strupov ne zmorejo dovolj učinkovito odstranjevati iz telesa. Pojavi se lahko očiščevalna kriza, ki oslabi že tako izčrpanega, bolnega ter telesno ali duševno šibkega človeka. Težave s kožo, dihanjem, črevesjem, začasno zmanjšano odpornostjo in splošnim slabim počutjem so nemalokrat začetni spremljevalci očiščevalnih diet.

Tudi pri razstrupljanju je potrebno v vsakem trenutku ohranjati ravnotežje. Kaže se v konstantni dobri psihofizični zmogljivosti za soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Okrepljeni prebavni organi (prva stopnja) ter površinski organi izločanja, kot so koža, pljuča, črevesje in limfni sistem (druga stopnja), so osnova za globlji nivo razstrupljanja (tretja stopnja).
Razstrupljanje telesa je na vseh treh stopnjah celosten proces. Zajema telesne, duhovne (mentalne in čustvene) ter duševne dejavnike. Žalost, jeza in strah se preobražajo v občutke miru, ljubezni, radosti, upanja in odpuščanja. Ponovno se lahko osredotočimo na pomembna življenjska vprašanja, najdemo čas tudi zase, za svoje sanje, uresničitev in občutimo globok notranji mir.

Prva faza razstrupljanja

Razstrupljanje telesa nam daje priložnost, da v življenju ponovno zažarimo, začutimo globlji smisel in obnovimo odnos do sebe in okolja. Prva faza razstrupljanja daje samozavest in dviguje samospoštovanje. Ljubezen do samega sebe se kaže v tem, da naredimo dobre stvari zase. Pri tem vnesemo nove elemente ter premagamo lenost, zastalost, ukoreninjenost v starem in izgovore za ohranjanje dosedanjih škodljivih življenjskih navad. Bistvena je odločitev in namen, da se posvetimo tudi sebi na pravi način. Odločitev dozori, ko se odločimo v življenju nekaj spremeniti, stopiti po novi, bolj izpolnjeni poti. Nemalokrat šele po dolgih letih usmerjanja k zastavljenim zunanjim ciljem ugotovimo, da ne dosegamo osnovne stopnje notranjega zadovoljstva in izpolnitve. Pozabili smo na dušo, na svoj smisel.

Duhovni nivo razstrupljanja v prvi fazi preobraža zanemarjanje samega sebe v pravilen odnos, skrb in ljubezen do sebe. Pozornost ponovno usmerimo nase ter na to, kar je dobro za naše telo in duh. Ker v tesni povezanosti z okoljem nenehno sprejemamo in oddajamo zrak, hrano, vodo, energijo, čustva in misli, je presnova odskočna deska tudi za začetek razstrupljanja.

Telesni nivo razstrupljanja pa v prvi fazi prečisti in okrepi prebavila ter preprečuje možnost nadaljnjega zastrupljanja. Prebavilom pomaga, da učinkovito vsrkavajo hranilne snovi. V ta namen uživamo hrano, ki jo prebavila lahko popolnoma predelajo in izločijo in ki se več ne odlaga napol prebavljena v obliki škodljivih snovi kjerkoli v organizmu.

Zelenjava, ki krepi prebavo v prvi fazi razstrupljanja, je korenje, krompir, buče, koleraba, zelena, janeževa korenina, od surove zelenjave pa so v ta namen najboljši kalčki. Uživamo lahko odlično dušeno zelenjavo ali popečen sladek krompirček, začinjen s kumino, koriandrom, koprom ali ingverjem.

Zelenjava

V prvi fazi razstrupljanja si v obilju privoščimo kuhano ali na sopari dušeno zelenjavo ali zelenjavne juhe. Za dušenje zelenjave v času razstrupljanja ne uporabljamo olja, ker se ta na vročini pretvorijo v nezaželene nasičene maščobne kisline. Raje stresimo čebulo, česen ali ingver v malo vrele vode, in ko spustijo sok, dodamo ostalo zelenjavo. Delovanje želodca in vranice spodbujajo predvsem korenje, krompir in buče ter drugi podzemni vrtni plodovi kot koleraba, zelena itd. Odlična za spodbujanje prebave je tudi janeževa korenina, čebuli podobna korenika, ki jo dobimo skoraj na vsaki tržnici. Uporabljamo jo lahko namesto čebule. Od surove zelenjave pa so v prvi fazi razstrupljanja še najboljši kalčki, na primer kalčki mungo fižola, lucerne in bučnih semen. Krepčilo za prebavni sistem je tudi paradižnik, ki obenem tudi preprečuje prekomerno kislost krvi. (V primeru revmatičnega artritisa ali ustnih razjed paradižnik ni priporočljiv!) Kislost krvi uravnavajo tudi modrozelene alge, ki so popolno hranilo in blago razstrupljajo telo.

Začimbe

Začimbe, ki urejajo prebavo, so kumina, koper, koriandrova semena, kurkuma in ingver. Ingver lajša simptome, kot so slabost, napihnjen trebuh in izčrpanost. Ima spodbujevalne lastnosti, krepi voljo, odločnost. Kurkuma zlato obarva riž in zelenjavo, tako da je videti slastnejša. Namesto prevelikih količin soli raje uporabimo vrtna zelišča in limonin sok.

Ingver poveča prebavni ogenj in čisti telo. Odpravlja slabost, napihnjenost, izčrpanost ter krepi voljo in odločnost. Odličen je v prvi fazi razstrupljanja kot začimba pri pripravi hrane, potresen na solate ali vodni prevretek, ki ga uživamo namesto čaja.

Olja

Za solatne polivke uporabljamo hladno stiskano olivno olje ali olje iz lanenih, sezamovih in bučnih semen ter laških oreščkov. Vsa ta olja vsebujejo esencialne maščobne kisline, ki jih telo nujno potrebuje za svoje delovanje in jih mora dobiti s hrano, ker jih ne more samo sintetizirati iz drugih sestavin. Olje iz lanenega semena pomaga ledvicam izločati odvečno vodo ter krepi hormonski in imunski sistem. Sezamovo olje uravnoteža raven holesterola, olivno olje pa preprečuje, da bi se holesterol razvil v škodljive proste radikale.

Sadje

Zmerno uživamo surovo sadje, ki ima veliko vlaknin, vitaminov, življenjske energije in močne očiščevalne sposobnosti. Hruške so od sadja še najmanj alergene, ananas vsebuje veliko koristnih encimov, jagode, črni ribez, borovnice in maline pa so zelo bogate z antioksidanti in koristnimi flavonoidi. Borovnice stabilizirajo krvni sladkor. Prednost dajemo sadju, ki raste v naših podnebnih razmerah.

Primerno sadje za krepitev prebave v prvi fazi razstrupljanja so hruške (niso alergene, ananas (vsebuje encime) in jagodičje: črni ribez, jagode, borovnice in maline (antioksidanti, flavonoidi).

Napitki

Uživanje sadja telo ohlaja, zato ga dnevno uravnotežimo z uživanjem dovolj toplih zeliščih napitkov, na primer iz poprove mete in kopriv ali pa poparkov iz ingverja, ki telo segreva. Hladna voda slabi prebavo, zato naj bo vedno vsaj na sobni temperaturi. Zaužijmo vsaj osem kozarcev čiste vode dnevno. Voda splakuje strupe in preprečuje izsušenost.

Žita

Najbolj priporočljiva žita za čiščenje prebavil so riž, proso, pira, ajda, soja in amarant. Namesto pšenične moke uporabljajmo v prvi fazi razstrupljanja raje grahamovo moko. Testenine naj bodo iz polnozrnate moke, odlični so tudi riževi rezanci in koruzne tortilje.

Esencialne aminokisline

Telo oskrbimo tudi z esencialnimi aminokislinami, ki jih telo nujno potrebuje za nemoteno delovanje in jih prav tako mora dobiti s hrano, ker jih ne more samo sintetizirati iz drugih sestavin. Esencialne aminokisline se nahajajo v beljakovinah. Beljakovinska hrana na prvi stopnji razstrupljanja so lahko so stročnice, soja, jajca, perutnina, mastne ribe in jagnjetina, ki je od mesa najmanj alergena. Telo potrebuje zelo majhne količine beljakovin.

Industrijsko predelana hrana

Zelo pomembno je, da začnemo v začetku razstrupljanja umikati iz shrambe industrijsko predelane prehrambne izdelke. Ti vsebujejo razne dodatke, ki se ne prebavijo in povsem izločijo iz organizma. Motijo in otežujejo proces presnove, slednjič pa se v napol prebavljeni obliki odložijo v šibkih točkah organizma, kjer povzročajo bolezni in težave. Namesto že pripravljene hitre ali industrijsko predelane hrane na splošno uživajmo kar se da ekološko pridelane izdelke.

Nadomestki

Če se tudi v času razstrupljanja težje odrečemo kavi, uživajmo namesto prave kave, ki vsebuje za želodec zelo agresivne snovi, raje kavo iz korenin cikorije ali regrata ali pa zeleni čaj. Tudi zeliščni čaj je lahko primeren napitek.
Sladkor nadomestimo z ekološko pridelanim medom ter manjšimi količinami javorovega, rožičevega ali datljevega sirupa. Namesto kravjega mleka uživajmo v prvi fazi razstrupljanja raje sojino, riževo, mandljevo, kozje ali ovčje mleko. Da bodo jedi okusnejše, uporabimo soli iz zelišč ali morske trave. Najboljša so sveža zelišča ali začimbe.

Posamezni obroki

Dan lahko začnemo s kozarcem tople vode z limoninim sokom. Zvečer za nekaj minut prevremo pest prosa ali ovsa, zjutraj pa ga prelijemo z jabolčnim sokom ali mlečnim nadomestkom in že imamo osnovni zajtrk. V to zmes lahko vsak dan drugače in po želji dodamo še koščke jabolka, papaje, ananasa, jagod, hrušk ali živega jogurta (probiotični jogurt, ki vsebuje zdrave mikroorganizme). Ali pa si privoščimo zajtrk iz živega jogurta, ki mu dodamo dve žlici sezamovih, sončničnih, lanenih ali bučnih semena. Semena lahko zvečer namočimo v vodi, da začnejo s procesom kaljenja, kar še poveča njihovo vrednost. Če imamo raje obilnejši zajtrk, je polnozrnati kruh, rižev kolač ali kolač iz ovsa prava rešitev, zakrknemo lahko jajce in ga začinimo z zeliščno soljo.

Glavni obrok je lahko neoluščen rjavi riž ali druge žitarice z zelenjavo, pečeni sladki krompir ali pražena zelenjava. Zelenjavna juha z žitaricami in polnozrnatim kruhom je lahko tudi glavni obrok. Če namesto rezancev stresemo v juho pest prosa, ajde, ovsa ali drugega žita, smo dolgo siti, pa še bolj zdravo je. Priloge h glavnim jedem so lahko tudi razne stročnice, kdor pa še ni vegetarijanec, so ribe in perutnina v prvi fazi razstrupljanja prava izbira.

Primerna sladica je živi jogurt, sadje ali pa nadvse okusen popečen sadež z začimbami, na primer jabolka s cimetom.
Vmesni obroki pa so lahko mešana semena in oreščki, rižev ali ovsen kolač z arašidnim maslom, sveže sadje, tudi banana ali avokado ter kozarec svežega zelenjavnega soka iz korenčka, zelene, rdeče pese.

V obroku uživajmo z vsemi čutili

Na začetku obroka lahko hrano blagoslovimo tako, da položimo obe dlani nad njo ter si za trenutek zaželimo, da nam da moč, energijo in zdravje. Jemo vedno umirjeni in sproščeni z zavestjo, da hrana podpira organizem, ohranja življenje in postane gradnik naših celic. Uživanje hrane je sveto opravilo. Pri jedi se ne zapletajmo v težke razprave. Te si prihranimo za kasneje.

Med obrokom čimbolj zadovoljimo svoja čutila. Hrano najprej povohamo, si jo ogledamo in si na njej napasemo oči. Nato preizkusimo okuse različnih posameznih sestavin obroka in uživamo v njih. Hrano, ki si jo vzamemo z rokami, potipamo in občutimo s prsti. Z aktiviranjem čutil spodbudimo prebavni proces in povečamo absorpcijo hranil.

Del narave smo, ne le sodobnega življenja. Prezračimo, sprostimo, osvežimo in razgibajmo se pod okriljem narave in napolnimo svoje energetske rezervoarje. Pomlad je idealen čas za to.

Aromaterapija

Razstrupljanje telesa in duha spodbujajo tudi naravna aromatična dišavna olja. Vdihavanje limonovega eteričnega olja krepi vranico in ugodno vpliva na pretvorbo hrane v energijo. Odpira limfni sistem in odpravlja debelost, ki je posledica slabe prebave. Uravnava delovanje jeter in trebušne slinavke, ki stabilizira raven krvnega sladkorja. Odlični eterični olji v prvi fazi razstrupljanja sta tudi ingverjevo in janeževo olje. Majhno količino eteričnega olja lahko nanesemo na levo stran telesa, kjer ležita vranica in želodec, ali pa ga vtiramo v stopala in refleksne točke dlani.

Refleksne točke

Refleksne točke za pospešitev prve faze razstrupljanja, ki spodbujajo prebavila in vranico, so na sredini obeh stopal na njuni notranji strani, ki je usločeno (kdor nima ravnih stopal). Refleksno točko za vranico najdemo tudi tri do štiri centimetre točno nad notranjim gležnjem, običajno je zelo občutljiva na pritisk. Območje refleksne točke in njeno okolico masiramo z blagimi pritiski približno dve minuti. Refleksno točko za želodec lahko otipamo tudi približno pet centimetrov pod zunanjim delom kolenske pogačice. Če pa upremo roke točno na boke, se s palci na hrbtu dotikamo refleksnih točk za ledvice in nadledvične žleze.

Izbira primernega časa in trajanje razstrupljanja

Konec zime je primeren za pripravo za razstrupljanje. Pred pričetkom pomladi je idealen čas za prvo fazo razstrupljanja, ki čisti prebavila in obnavlja energetske zaloge. Prva faza razstrupljanja lahko traja dva do štiri tedne, preden preidemo na drugo. Le v izjemnih primerih lahko zadostuje že en teden.

V tem času popusti napetost trebuha, napenjanje po obrokih in vetrovi. Nelagodje na levi strani telesa v predelu vranice in želodca izgine, uredi se odvajanje, zmanjša se utrujenost in občutek težkega telesa. Postopoma izginja tudi rumena barva kože. Vse bolj smo umsko zbrani, manj zaskrbljeni in sposobni osredotočenja na pomembne stvari. Odpravi se nihanje počutja zaradi neuravnoteženega sladkorja, potreba po sladkih jedeh ter številne druge motnje.

Ko občutimo tovrstno olajšanje, je čas za prehod na drugo fazo razstrupljanja, ki si jo bomo ogledali v nadaljevanju, ki bo objavljeno v naslednji številki revije.

Nerina Darman, foto: stockxpert