Zdravilni učinki črnoplodne aronije

Veliko zdravilno moč ter upočasnitev staranja pripisujejo zrelim, skoraj črnim plodovom črnoplodne aronije (aronie melanocarpa), rastlini, bolj poznani kot sibirska borovnica, predvsem zaradi velike vsebnosti barvil antocianinov, vitaminov P, C, B, A, mineralov in ostalih pomembnih bio aktivnih snovi. Sestavine zdravijo ožilje, uravnavajo krvni pritisk, odpravljajo želodčne težave, preprečujejo nastanek arterioskleroze, blažijo migrene, varovalno vplivajo na naše črevesje, krepijo slabokrvne, povečujejo imunsko sposobnost organizma, vplivajo na izboljšanje vida, spomina in povečujejo elastičnost kože. Na tržišču so  na razpolago izdelki iz plodov in stisnjenega soka v obliki marmelad, džemov, sokov, vitaminskih napitkov, prehranskih dopolnil in izdelkov za nego kože.

Aronia melanocarpa izvira iz Severne Amerike. Gojili so jo že stari Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč. Kot sadna rastlina je poznana pod imenom sibirska borovnica, saj je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Gojijo jo tudi v Skandinaviji, Avstriji in na Poljskem. Tudi pri nas jo že najdemo v nekaterih vrtovih. Za gojenje je ta rastlina izredno nezahtevna. Raste celo na revnih tleh, samo da niso preplitva in zamočvirjena. Odporna je proti škodljivcem in nizkim temperaturam, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Na skromnejših tleh  zraste 1 – 2m visoko, na rodovitnih celo do 3 m. Razmnožuje se enostavno s koreninskimi izrastki. Najbolj plodne so 2–6 let stare veje. Starejše odstranijo, ker niso dovolj prožne za stroje pri obiranju plodov..

Grmi aronije začnejo odganjati zgodaj spomladi. V mesecu maju bujno zacvetijo v belih cvetovih, ki se združujejo v socvetja. Jagode dozorijo vse naenkrat v avgustu. Najprej so  rdeče, potem postanejo črne in se ne osipajo. So zelo aromatične, grenko – kiselkastega okusa in jih težko uživamo sveže.

Aronija je listopadna grmovnica, ki se uvršča  med jagodičevje. Je v bližnjem sorodu s hruško, nešpljo in jerebiko na katero se jo lahko cepi. Zaradi njene skromnosti in nezahtevnosti, predvsem pa zaradi njenih zdravilnih lastnosti, je primerna za domači vrt. Črni plodovi bodo pritegovali poglede, v jeseni pa bo vaš vrt  čarobno zažarel v barvi rdeče obarvanega listja.

Koristne snovi v mali črni jagodi

Zreli plodovi vsebujejo velike količine biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianinov.

Antocianini jim dajejo temno barvo, nekateri pa vsebujejo tako kot flavonoidi snovi, ki ščitijo telesne celice pred poškodbami in degeneracijo.
Biofenoli pospešujejo celjenje ran, odstranjujejo strupene snovi iz telesa, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo  krvni tlak, vplivajo na večjo elastičnost ožilja.
Karoteni prav tako ščitijo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene, ščitijo kožo pred sončnimi opeklinami.

Zreli črni plodovi so vitaminska bomba. Vsebujejo velike količine vitamine A, 8 – 10 x večje koncentracije vitamina C kot je v južnem sadju, vsebuje vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorbcijo vitamina C, vitamine skupine B – B9, B6, B2, vitamin E in minerale: kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod ter fosfor. Jagode se zaradi velike vsebnosti pektina odlično predelujejo v marmelade in džeme. Sveže iztisnjeni sok je  priporočljivo zaužiti le 25 – 50 ml / dan zaradi koncentriranosti. Uporablja se kot dodatek za obarvanje svetlejših sokov, katere lahko kupimo  v trgovinah z zdravo prehrano in lekarnah. Lahko se uporablja tudi kot rastlinsko barvilo, ker ne vsebuje strupenih snovi.

ARONIJA ima največjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največjo zmožnost absorbcije prostih radikalov. Priporoča se dnevni vnos 1670 enot,  aronija jih ima 16062 µmol / 100 g ploda. Daje  neprimerno večjo antioksidativno zaščito kot borovnice, brusnice in granatno jabolko.

Zdravilni učinki

Preprečuje tvorbo prostih radikalov, degeneracijo zdravih celic v tkivu in v krvni plazmi. Zaradi vpliva taninov, flavonoidov, vitamina C in E upočasnjuje proces staranja. Izboljšuje vid, preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki. Zdravi rane na želodcu, sladkorno bolezen, preprečuje slabokrvnost, odstranjuje težke kovine iz telesa, varovalno deluje na naše črevesje. Izredno ugodno vpliva na ožilje, – srce, uravnava krvni pritisk. Koži daje večjo elastičnost, zmanjšuje gube in še bi lahko naštevali.

Besedilo: Marica Petrovič, foto: Dreamstime

Borovničevi mafini

Priljubljeni mafini teknejo v vseh oblikah, okus borovnic pa jim da prav poseben čar. Za čisti hedonistični užitek priporočamo, da jih postrežete v družbi vaniljevega sladoleda ali zamrznjene sladke smetane.

Sestavine:

• 100 g svežih borovnic
• 125 g moke
• 50 g rjavega sladkorja
• 2 žlički pecilnega praška
• ščepec soli
• jajce
• 30 g surovega masla

Priprava:
Raztopite maslo na štedilniku in pustite, da se nekoliko ohladi. Zmešajte moko, sladkor, pecilni prašek in ščepec soli. V drugi skledi z metlico zmešajte jajce in raztopljeno maslo, dodajte nastrgano limonino lupino ter vse skupaj stresite v prvo skledo. Masi dodajte borovnice. Vse skupaj prelijte v model za pečenje mafinov. Pecite v vnaprej segreti pečici na 180 stopinjah približno 20 minut.

Slastni borovničev jutranji napitek

Bogate z antioksodanti so borovnice eden od sadežev, po katerih velja poseči tudi z namenom ohranjanja mladostnega videza. V kombinaciji z banano in mlekom lahko iz borovnic pripravimo okusen napitek, s katerim bomo oskrbeli telo z vitamini in minerali že zjutraj. Če se držite veganskega načina prehranjevanja, uporabite sojino mleko namesto navadnega, med pa lahko nadomestite z javorjevim sirupom ali agavinim nektarjem.

Sestavine (za 2 osebi):

• 50 g borovnic
• 1 banana
• 1/2 l mleka
• med

 

Priprava:
Borovnice zvečer operite in postavite v hladilnik, da bodo zjutraj primerno ohlajene. Zjutraj sestavine stresite v kuhinjski mešalnik. Dobro premešajte. Prelijte v dva visoka kozarca. Dober tek!

Še več borovničevih receptov najdete v septemberski reviji Bodi eko, ki jo sedaj najdete tudi v tiskani izdaji pri vašem prodajalcu revij.

Borovničev kolač

Preprosta sladica, ki tekne tako poleti kot pozimi. Če želite posebej sočen učinek, po vrhu že pečene sladice prelijte plast vanilijevega pudinga.

Sestavine:

• 100 g sladkorja v prahu
• 0,5 vrečke vanilinega sladkorja
• 2 jajci
• 70 ml olja
• 125 g moke
• 0,5 vrečke pecilnega praška
• 25 g drobtin
• 250 g borovnic

Priprava:
V skledi zmešamo moko in pecilni prašek. Dodamo jajca, sladkor v prahu, vanilin sladkor. Zmešamo z mešalnikom, da postane zmes gladka, nato dodamo olje. Med počasnim mešanjem z mešalcem z žlico dodajamo moko. V testo vmešamo borovnice in drobtine. Vlijemo ga v namaščen model za kolače. Pečemo v pečici 60 minut na 180 stopinjah.

Nabiranje gozdnih sadežev

Prav zagotovo ste se vsaj kdaj v poletnem času odpravili v gozd po gozdne sadeže, kot so robide, maline, borovnice,ipd. Marsikdo pravi, da je najbolji sadež tisti, ki je utrgan in zaužit na licu mesta in tako je verjetno tudi z gozdnimi sadeži.

V kolikor se odločite za nabiranje gozdnih sadežev, morate biti obvezno pozorni na morebitne strupene rastline, ki so strupene v celoti ali pa je strupen samo kakšen posamezen del rastline. Poleg tega pa moramo biti tudi zelo previdni in paziti na živali, ki lahko ogrozijo naše zdravje. Za nejbolj nevarne vsekakor veljajo kače, še zlasti tiste strupene, zaradi katerih se lahko konec koncev vse konča zelo tragično. Res je, da se kače bojijo človeka in ne napadejo same od sebe, ampak se raje umaknejo, vendar pa v kolikor niste previdni in pri nabiranju z nehote naletite na kakšno, se bo ta zagotovo branila tako, da vas bo pičila.

Pri nas živi več vrst kač, le dve pa sta strupeni in zdravju nevarni – modras in gad. Pretiran strah pred kačami vam ne bo nič koristil ampak boste stvar samo še poslabšali. Strah poskusite premagati tako, da preberete čim več literature o teh hladnokrvnih živalih in jih malce pobliže spoznajte – to je priporočljivo zlasti zaradi tega, da boste spoznali oziroma izvedeli nekaj več o njihovih navadah.

Videli boste, da niso tako slabe in nevarne, kot ste to sprva mislili. V primeru pa, da vas med nabiranjem poletnih gozdnih sadežev le ugrizne kača, morate nemudoma mesto rane močno zavezati s kakšnim kosom blaga ali oblačila in poiskati zdravniško pomoč! Preventivno pa se temu lahko izognete tako, da med bivanjem ali sprehajanjem po naravi, še zlasti tam, kjer se kače najraje zadržujejo, upoštevate neka temeljna pravila.

Torej, ne hodite bosi, oblečite hlače  z dolgimi hlačnicami, obujte visoke čevlje ali škornje, v primeru plezanja ne rinite rok v razpoke ali vdolbine v skalah, bodite pozorni na nižje krošnje dreves,…Na sprehodu po naravi imejte vedno s sabo kakšno palico, da kačo lahko odženete. Območja, kjer se kače najpogosteje zadržujejo oziroma nahajajo:

• Segreti kamniti tereni
• Kraška tla
• Planinski travniki obsijani s soncem
• Bližina koč in pastirskih hiš

Poleg kač se je potrebno zaščititi tudi proti manjšim a prav tako nevarnim in nadležnim klopom. Ti se nepričakovano prisesajo na dele vašega telesa tako, da se sploh ne zavedate kdaj. Klop vam lahko povzroči številne neugodnosti in zdravstvene probleme. Še zlasti tisti okuženi ali v primeru, da ga ne odkrijete pravočasno. Pred njimi se zaščitite tako, da se namažete s kozmetičnimi sredstvi, ki so izdelana za odganjanje klopov, prav tako pa imejte oblečena svetlejša, dolga oblačila in obute gumijastev škornje. Kljub vsej zaščiti pa še vedno obstaja možnost, da klop pride na vaše telo, zate se vsakodnevno redno pregledujte.

Kot že omenjeno so lahko velika nevarnost tudi kakšne strupene rastline ali plodovi, katere ne poznate, zato nikoli ne uživajte tisto, kar ne poznate! Tudi, če ste pri kakšnem sadežu v dvomih ga ne užijte, saj nikoli ne veste kaj se utegne zgoditi in kako utegne to vplivati na vaš organizem. Obstajajo še nekatere druge nevarnosti med nabiranjem poletnih gozdnih sadežev v gozdu, le da se pojavljajo redkeje in na določenih območjih. Tako se utegne zgoditi, da kje naletite tudi na medveda ali kakšno drugo divjad, ki utegne ogrožati vaše življenje. Zato je več kot primerno, da se že predhodno pozanimate o vseh morebitnih nevarnostih in o tem kako se jim izogniti oziroma kako določeno nastalo situacijo uspešno rešiti.

Panna cotta z gozdnimi sadeži

Jed, ki je še posebej primerna za vroče poletne dni, saj je zdrava, vsebuje malo maščob in ogljikovih hidratov, povrhu vsega pa velja za odlično osvežitev v peklensko vročih poletnih dneh.
Potrebujete:

• 100 g manj mastne skute
• 2 dcl manj mastnega mleka
• 60 g maxxWHEY praška z okusom jagode
• 200 g manj mastnega navadnega jogurta
• 20 g želatine fix
• Gozdne sadeže (lahko zamrznjene)

Priprava:
Vse sestavine razen želatine dobro premešajte skupaj z mešalnikom in nato počasi dodajajte želatino, ter vse skupaj mešajte še približno eno minuto, da se vsa masa zgosti. Pripravite si modelčke in jih zmočite z vodo, ter vanje vlijte pripravljeno maso. Vse skupaj dajte v hladilnik in pustite stati približno 3 ure, oziroma, da se ohladi in strdi. Pred serviranjem na pripravljeno panna cotto posujte gozdne sadeže. Po želji lahko čez prelijete še sirup iz gozdnih sadežev ali podobno.
Kot vidite, lahko gozdne sadeže pripravite in uživate na več načinov. Lahko jih užijete surove, pečene ali zgolj primešane v kakšno sladico. Vse skupaj vam bo v poletnem času še posebej teknilo, saj gre za osvežujoče jedi, polne vitaminov. Gozdni sadeži so resnično neprecenljivi, kr se okusa tiče, zato so tudi zelo priljubljeni. Pojdite v gozd in si jih privoščite tudi sami, vendar upoštevajte naša opozorila in nasvete, poleg vsega pa se še malo sami informirajte o vseh nevarnostih in ostalem, ki prežijo na nas v gozdu.

Ameriške borovnice

Ne, ne gre za gozdne borovnice, ki jih lahko najdemo povsod pri nas, ampak gre za malce večje sadeže, ki imajo tipičen okus, kateri se razlikuje od navadnih, gozdnih  borovnic. Ameriške borovnice so znane kot najbolj zdravo in zdravilno sadje, saj urejajo prebavo, pomagajo pri slabokrvnosti, urejajo vrednost sladkorja v krvi in vašemu organizmu vračajo vitalnost in moč.

Ameriške borovnice so nasičene z vitamini in minerali. Poleg tega so bogate s sladkorjem, kislinami, rudninami, vlakninami in s številnimi organskimi barvili. So nizkokaloričen sadež, ki vzpodbuja izločanje sline in, kot že omenjeno, pomagajo pri prebavi. Visoka vsebnost kalija v njih, vpliva na izločanje vode iz telesa. Ker vsebujejo tudi čreslovino, delujejo razkuževalno in varujejo stene ožilja. Zdravilni učinki omenjenega sadeža so znanstveno dokazani, kar dokazuje tudi okoli 200 farmacevtskih izdelkov z izvlečki borovnic, katere uporabljajo za zdravljenje različnih težav.

Najpomembnejše zdravilne lastnosti ameriških borovnic:

• Zavirajo razvoj degenerativnih bolezni možganov (bolezni povezane s staranjem)
• Pomagajo izboljšati psihomotorične sposobnosti (ravnotežje, koordinacija)
• Spodbujajo širjenje krvnih žil, ter zavirajo strjevanje krvi in posledično preprečujejo nastanek krvnih strdkov
• Delujejo protivnetno
• Zavirajo nastanek raka, saj njihova kislina ovira nastajanje metaboličnih reakcij v telesu
• Pomagajo pri driski in zaprtju (odpravljajo napenjanje in krče)
• Ščitijo pred negativnimi vplivi UV žarkov in ohranjajo zdrav izgled kože ter upočasnjujejo njeno staranje.
• Izboljšujejo vid, še zlasti nočni.

 

Borovničev smoothie z lanenimi semeni

V poletnem času, ko lahko tudi sami naberemo sveže okusne borovnice, je zdrav smoothie z lanenimi semini, ki poleg zdravega sadja in vitaminov vsebuje tudi vlaknine, prava izbira. Dobra lastnost smoothie-jev je tudi ta, da lahko kombinirate sestavine po svojem okusu, seveda pa priporočamo sveže, domače sezonsko sadje.

Potrebujemo:

• 1 zrelo banano
• 1 skodelico borovnic
• 1 skodelico manj mastnega navadnega jogurta
• 4 čajne žličke lanenih semen
• 1 žlico medu

Vse sestavine zmiksajte v mešalniku dokler zmes ne bo popolnoma gladka. Za 2 obroka.
Ena porcija: 230 kcal; 2 g nasičenih maščob; 2 g nenasičenih maščob; 7 mg holesterola; 42 g ogljikovih hidratov; 89 mg natrija; 8 g beljakovin; 5 g vlaknin.

Borovnice

Če vas nekdo vpraša kaj je borovnica, mu znate odgovoriti na vprašanjem z več kot samo par besedami?  Naj vam stvar malce olajšamo. Borovnica je močno razvejano grmičevje visoko do 40 cm z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami, ki rastejo pod pravim kotom. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Sama rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo v spomladanskem mesecu maju in junija poleti, plodovi pa v Slovenii dozorijo v juniju in juliju. Sadež je temno modre barve in okrogle oblike v velikosti graha. Okus je božanski, saj gre za mešanico prijetnega kiselkastega in sladkega okusa.

Vendar pa borovnice niso samo še ena vrsta sadja, ki ima prijeten okus in je tudi zelo osvežilna v vročih poletnih mesecih – to je med drugim sadje, ki ima tako pozitivne učinke na zdravje, kot malo katera ostala hrana.  Borovnice so tako imenovana naravna funkcionalna hrana, kar pomeni, da so vsi njihovi pozitivni učinki na naše zdravje dejansko znanstveno dokazani. To potrjuje tudi več kot 180 različnih farmacevtskih proizvodov z izvlečki borovnic po vsem svetu, kateri se uporabljajo za lajšanje in zdravljenje različnih težav. Borovnice so ena izmed treh vrst tako imenovane naj hrane – preostali dve vrsti sta losos in špinača. Kljub temu, da gre za izredno majhne jagode, pa se v njih skriva velikanska moč.

Američani imenujejo plodove borovnice tudi »jagode za možgane ali zdravje«, saj vsebujejo ogromno hranilnih snovi in toliko antioksidantov, kolikor jih premore petkratna količina jabolk, bučk, brokolija ali korenja. Poleg tega vsebujejo tudi velike količine rastlinskih hranilnih snovi, zlasti antocianina – bolj kot je borovnice temna, več antocianina vsebuje.. Borovnicam pripisujejo tudi izjemne zdravilne učinke, med drugimi:

• Učinkovite v boju proti staranju.
• Preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence.
• Zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja.
• Zmanjšujejo tveganje za nastanek raka.
• Pomagajo pri izboljšanju koordinacije in ravnotežja.
• Koristne so v boju z multiplo sklerozo.
• Kožo ohranjajo zdravo in preprečujejo znake staranja (zmanjšujejo starostne kolobarje in nastale gubice okoli oči).
• Blažijo vnetja
• Pripomorejo k širjenju žil ter uspešno zavirajo strjevanje krvi in  s tem preprečujejo nastajanje strdkov (zaradi vsebnosti antocianina).
• Nevtralizirajo škodo prostih radikalov, nastalo na telesnih celicah in tkivu
• Pomagajo pri diareji in zaprtju – odpravljajo krče in napenjanje.
• Ščitijo naš organizem pred negativnimi vplivi UV-žarkov.
• Sveže borovnice in njihovi izvlečki izboljšujejo vid, še posebno nočni, saj močno povečajo občutljivost mrežnice in s tem regeneracijo pigmentov v njej. Preprečujejo pa tudi razvoj sive mrene.
• Izvlečki plodov, obogateni z antociani so zdravila uspešna proti pokanju kapilar in kurji slepoti.
• Borovničev sok je dobro razkužilo za usta in grlo, pektini, ki jih borovnice vsebujejo pa spodbujajo tudi izločanje sline in hkrati pomagajo pri prebavi.

In še bi lahko naštevali … Vsa magična moč, ki se nahaja v borovnicah  je skrita v antioksidacijski rastlinski snovi – antocianinu. Borovnice, še posebej divja sorta, vsebujejo minimalno pe različnih vrst  omenjene hranilne snovi. Največji delež antocianina se nahaja ravno v »olupku« jagod

Borovnice in njihovi dobrodejni učinki na možgane

Imate problem z učenjem, vam peša spomin? Borovnice so rešitev za vaše težave. Znanstveniki so na podlagi raziskav uspeli dokazati, da borovnice dejansko zavirajo razvoj raznoraznih degenerativnih bolezni, ki so povezane s staranjem možganov. Preden so znanstveniki dokazali to čudežno moč borovnic, so bili prepričani, da kakršnih koli posledic starostne degeneracije nikakor ni mogoče zmanjšati. Kasneje so to teorijo ovrgli, saj so s preizkusom na podganah dokazali nasprotno. Kako? Tiste ostarele podgane, ki so zaužile več borovnic, so dosegale boljše rezultate pri raznoraznih nalogah. Poleg tega sta se jim izboljšala tudi ravnotežje in koordinacija. Nič drugače ni pri ljudeh. Tisti, ki dnevno zaužijejo vsaj skodelico borovnic imajo nekoliko boljše motorične spretnosti kakor ostali.

Z borovnicami do boljšega zdravja in počutja

Borovnice uspešne pri preprečevanju razvoja nekaterih rakastih obolenj:
Poleg možganskega spodbujevalca antocianina pa borovnice vsebujejo še en antioksidant – elagična kislina. Ta ovira nastajanje določenih reakcij v našem metabolizmu, ki utegnejo povzročiti raka. Splošno znano je, da imajo  tisti ljudje, ki uživajo sadje z veliko omenjene elagične kisline, trikrat manj možnosti za nastanek raka, kakor tisti, ki jo uživajo v majhnih količinah ali popolnoma nič.

Borovnice uspešno premagujejo prebavne težave:
Zelo uspešne so pri diareji, kot tudi pri zaprtju. Vzrok za to je v topni vlaknini, imenovani petkin. Pomagajo nam tudi pri napenjanju in delujejo antibakterijsko.

Borovnice in zdravilni učinki na sečila in prebavila:
Razno razne dobrodejne snovi, ki jih premorejo borovnice, ugodno vplivajo tudi na naša sečila, saj preprečijo bakteriji E.coli, da se prilepi na sluznico sečevodov in mehurja. Zaradi te bakterije pogosto prihaja do vnejta sečil, kar posledično prinese neprijetno bolečino in težje uriniranje.

Drugi neprijeten problem, ki nas dostikrat pesti pa je diareja oziroma driska. Gre za obolenje, ki je najpogostejše pri otrocih in v letnih mesecih. Gre za večkratno tekoče odvajanje tekočine. Zaradi omenjenega naš organizem izgublja vodo in s tem tudi mineralne snovi, kar lahko pripelje do dehidracije. Drisko lahko preprečimo med drugim tudi z borovničevim čajem. Še vedno pa se s tem ne velja hecati in se je najbolje za nasvet o zdravljenju obrniti na zdravnika.

Nekaj nasvetov pri izbiri borovnic

• Ko se odločite za nakup v trgovini morate biti pozorni na njihov videz: jagode naj bodo suhe, lepo obarvane in čvrste.
• Bolj kot je plod temen, večji so njegovi zdravilni učinki
• Priporočamo, da letno zamrznete določeno količino, saj vam pozimi pridejo še kako prav.
• Naredite domači borovničev liker: plodove zmešajte s sladkorjem in napolnite v steklene kozarce. Zmes postavite na sonce in »voila« – pridobili ste odlično osnovo za liker.

Skratka, privoščite svojemu telesu in organizmu malo razvajanja ob enem pa poskrbite tudi za vaše zdravje. Privoščite si borovnice!

Naprej »