Gersonova terapija – alternativno zdravljenje raka in drugih sodobnih bolezni

Gersonova terapija spodbuja naš lasten imunski sistem, da pozdravi raka, artritis, srčne bolezni, alergije in še veliko drugih degenerativnih bolezni. Od večine drugih metod zdravljenja se razlikuje po tem, da je Gersonova terapija popolnoma naravna.

Kakšno pa je vaše mnenje o zdravljenju raka in vseh drugih sodobnih bolezni? Ali je tisto, kar vemo o zdravljenju raka, resnično najboljše ali je pogojeno z dobički in kapitalom? Kakšna je resnična uspešnost popolne ozdravitve raka na konvencionalen način? Kakšna je ozdravitev na alternativni način? Je vaše mnenje o zdravljenju raka in drugih bolezni pogojeno z resničnimi podatki? Je uradni medicini resnično mar za zdravje ljudi?

Food and Drug Administration (FDA) priznava uspešnost kemoterapije, čeprav nobena ne zaustavi razvoja rakavih celic, saj ta zdravila ne učinkujejo zgolj na njih. Uspešnost kemoterapije je v njeni sposobnosti zmanjševanja tumorjev in četudi je kemoterapija zmožna upočasniti razvoj raka oz. ga spraviti v remisijo, je zadeva vedno samo začasna – rak se skoraj vedno znova vrne. (Če bolnik preživi 5 let, potem medicina govori o ozdravitvi pacienta, čeprav lahko umre že eno leto kasneje, prav za isto obliko raka.)

Pri primarnem raku tumor ne ogroža zdravja in ni nevaren za naše življenje. Tisto, kar je nevarno za naše zdravje in ogroža naše življenje, je širitev na preostalo telo.

Kemoterapija, obsevanje in kirurški posegi v nekaterih primerih ne morejo preprečiti širjenja raka. Kako to vemo? Oglejte si statistiko! V statistiki obstaja ‘doba preživetja’ – interval med prvo postavitvijo diagnoze in med tem, ko pacient zaradi raka umre.

V zadnjih petdesetih letih je bil storjen ogromen napredek na področju zgodnjega odkrivanja raka. Velikanski napredek je bil narejen na področju uspešnosti kemoterapije in obsevalnih tehnik ter njihove sposobnosti zmanjševanja obsega tumorjev. Toda obdobje preživetja se ni zvišalo, ostalo je isto kot pred petdesetimi leti! Kaj to pomeni? Mogoče to, da zdravimo na napačen način?

Na drugi strani pa obstajajo naravna zdravila, ki učinkujejo zgolj na rakave celice in lahko njihovo širjenje popolnoma zaustavijo. Toda FDA ni nikoli registrirala naravnih substanc. Zakaj ne? Naravnih substanc, npr. mareličnih pešk, farmacevtska industrija kot uradno zdravilo ne more patentirati (beri – je prepoceni in dostopno vsakomur).

Minilo je že več kot 32 let, odkar je predsednik Nixon napovedal vojno raku. Od tistih časov je bilo porabljenih več kot 3.000 milijard dolarjev za konvencionalno zdravljenje in raziskovanje raka. In rezultat? Še nikoli ni toliko ljudi umrlo zaradi raka kot danes! Niti najmanjši del tega denarja ni bil namenjen raziskavam holističnih terapij zdravljenja, medtem ko je bilo opravljenih veliko študij, ki naj bi ocenile učinek različnih sintetičnih terapij na različne vrste raka in vse druge novodobne bolezni.

Holističen pristop k zdravljenju raka in vseh drugih sodobnih bolezni vključuje najboljša hranila s prehransko terapijo, zelišča ter moč uma. Edina objavljena, uspešna holistična študija, vključuje Gersonovo terapijo.

Zgodovina in razvoj gersonove terapije

Dr. med. Max Gerson je bil leta 1920 s svojo prehransko terapijo daleč pred časom. Takrat ni bilo na voljo nobene utemeljitve v zdravstveni literaturi, da bi pojasnila, kako lahko prehranska terapija učinkuje tako pri kroničnih kot tudi pri nalezljivih bolezni. Vendar so se kmalu začeli pojavljati spodbudni rezultati pri že napredujoči tuberkulozi, pri boleznih srca, migrenah, pri raku … in te rezultate so objavili kot pomemben prispevek k zdravljenju v recenzirani medicinski literaturi. Prvič je bil članek na temo raka omenjen leta 1945.

Max Gerson je do smrti, do leta 1959,ko je bil star 78 let, razvijal in izboljševal svojo prehransko terapijo. Njegov najbolj znani pacient je bil dr. Albert Schweitzer, ki ga je pri njegovih 75. letih ozdravil diabetesa. Dr. Schweitzer se je vrni v svojo afriško bolnišnico, dobil Nobelovo nagrado in delal do 90. leta starosti.

Rak, artritis in druge degenerativne bolezni se običajno pojavljajo v zahodnih civilizacijah, redko pa v civilizacijah, ki jim pravimo »primitivne«. V teh kulturah so se te bolezni pojavile takrat, ko so uvedli sodobno pakirano hrano in dodatke za podaljševanje uporabnosti.

Max Gerson je dejal »Ostanite v stiku z naravo in njeni zakoni vas bodo varovali.« Menil je, da so degenerativne bolezni posledica toksičnosti hrane, vode in zraka.

Charlotte Gerson, hči dr. Gersona, je leta 1977 ustanovila Gersonov inštitut, neprofitno organizacijo s sedežem v San Diegu, v Kaliforniji. Namenjen je zagotavljanju izobraževanja in usposabljanja o zdravljenju z Gersonovo terapijo. Eden izmed njihovih programov je tudi usposabljanje za Gersonovega domačega terapevta, ki sem se ga udeležila tudi jaz.

Naloga Gersonovega terapevta je individualna pomoč ljudem, ki bi si radi pomagali z Gersonovo terapijo. Posamezniku oz. bolniku in njegovim bližnjim pomaga sestaviti primerno Gersonovo terapijo. Pomaga in svetuje mu pri pravilnem načrtovanju obrokov, pri pravilni pripravi zelenjavno-sadnih sokov, pri izbiri živil, pri pripravi kavnega klistirja, pri morebitnih priporočenih naravnih dodatkih, pri spopadanju z znaki reakcij, vključuje tudi psihološko podporo in je ključnega pomena za pravilen potek terapije. Gersonov terapevt vedno spoštuje in upošteva smernice Gersonovega zdravljenja.

Gersonov terapevt ne daje medicinskih nasvetov ali ne predpiše Gersonovega protokola, vendar nudi pomoč in podporo pri pravilnem izvajanju Gersovove terapije ter pomaga bolniku oz. njegovim bližnjim pri oblikovanju te terapije, najbolj prilagojene za določeno osebo.

Gersonova terapija je alternativna, nestrupena, varna in primerna terapija za naravno zdravljenje kroničnih bolezni, vseh novodobnih in degenerativnih zdravstvenih težav, najbolj pa je poznana po uspešnem zdravljenju raka.

Gersonova terapija obravnava vzroke bolezni: toksičnost in prehranske pomanjkljivosti. Učinkovito obravnava telo kot celoto in ne kot zdravljenje posameznih simptomov.

V zadnjih 60 letih si je na tisoče ljudi z uporabo Gersonove terapije ozdravilo številne bolezni, vključno s tistimi »neozdravljivimi«. Terapija je zelo uspešna pri diabetesu, boleznih srca, artritisu, avtoimunih boleznih in mnogih drugih (vključno z melanomom, rakom dojke, rakom prostate, rakom debelega črevesa, limfoma, rakom trebušne slinavke in še mnogih drugih).

Gersonova terapija

S terapijo naravno aktiviramo sposobnost našega telesa, da se zdravi samo, brez stranskih učinkov. O tem pričajo številni članki v spoštovani medicinski literaturi in pričevanja na tisoče ljudi, ki so se s to terapijo pozdravili. Terapija ima 60-letno zgodovino uspeha.

Gersonova terapija (v nadaljevanju GT) spodbuja naš lasten imunski sistem, da pozdravi raka, artritis, srčne bolezni, alergije in še veliko drugih degenerativnih bolezni. Od večine drugih metod zdravljenja se razlikuje po tem, da je GT popolnoma naravna. Sveži sok iz trinajstih komponent zagotavlja našemu organizmu potrebno količino encimov, mineralov in hranil za razgradnjo obolelega tkiva v telesu.

Vsak dan vnašamo v telo strupe iz zraka, ki ga dihamo, z vodo, ki jo pijemo, s hrano, ki jo pojemo, in z zdravili, ki jih uživamo. Ne samo, da je pomirjujoča misel,da lahko razstrupljamo telo na naraven način, temveč je to za zdravje tudi nujno potrebno.

Kako deluje gersonova terapija

Gersonova terapija učinkuje zaradi regeneracije celic, ki se obnavljajo s pomočjo hranil iz iztisnjenih svežih zelenjavnih in sadnih sokov, ki jih je potrebno uživati vsako uro, 13-krat na dan. Pomanjkanje kisika v krvi povzroča mnoge degenerativne bolezni. Presnova se spodbuja tudi z dodajanjem joda, kalija in drugih dodatkov ter z izogibanjem živalskim maščobam, beljakovinam, natriju in drugim toksinom.

Zaradi degenerativnih bolezni telo ne more izločati odpadnih snovi. Posledično pride do odpovedi jeter in ledvic. Da bi to preprečili, GT uporablja intenzivno razstrupljanje telesa, regenerira jetra, aktivira imunski sistem in obnavlja za obrambo telesa bistvene stvari – encime, minerale in hormonski sistem. S kakovostno prehrano, priporočenimi prehranskimi dodatki in z večjo vsebnostjo kisika se telo razstruplja, izboljšuje se presnova, celice se regenerirajo in telo se samo laže bori proti boleznim.

Nobeno zdravljenje ne učinkuje na vsakogar enako. Vemo, da ko vam postavijo diagnozo smrtno nevarne bolezni, želite zase najboljše zdravljenje, in prav je, da izbirate med različnimi možnostmi, ki jih dobro pretehtate. Večina vas zaupa družinskemu zdravniku, ki pa ima samo znanje o konvencionalnem zdravljenju in je včasih celo sovražen do alternativnih možnosti. Ne glede na to, koliko različnih mnenj slišite, med koliko možnostmi se odločate, morate izbrati sami in biti s svojo izbiro zadovoljni. Odločite se za terapijo, ki je za vas najbolj smiselna.

Večina terapij se osredotoča na zdravljenje posameznih simptomov, medtem ko ignorirajo povzročitelja bolezni. GT obravnava vzrok za nastanek bolezni. Čeprav menim, da je GT najbolj celovito zdravljenje, ne trdim, da ozdravi vse ali vsakogar. Prav tako je zelo pomembno, da se vsaka GT prilagodi individualnemu posamezniku, saj smo si med seboj zelo različni, kljub temu da so nam postavili enako diagnozo.

Ne začnite z GT brez upoštevanja knjige Charlotte Gerson ali brez strokovnega nadzora zdravnika oz. terapevta Gersonove terapije, če hodite na kemoterapijo, imate diabetes, metastaze v možganih, hude poškodbe ledvic, srčni spodbujevalnik, prsne vsadke, vijake oz. če ne morete normalno odvajati ali se normalno hraniti.

Bolniki morajo imeti možnost hranjenja, pitja in normalnega odvajanja.

Razstrupljanje

Zelo pomemben del GT je pogosto razstrupljanje tkiva in krvi. To dosežete z različnimi sredstvi, predvsem z uporabo kavnega klistirja. Za preventivo pred boleznimi in dobro delovanje imunskega sistema je bazični prah zelo učinkovit.

Na Gersonovem inštitutu je mogoče dobiti dokumentirano znanstveno podlago za kavni klistir. Pacienti poročajo, da kavni klistir zmanjšuje bolečine in pospešuje celjenje. Spodbuja encimski sistem v črevesni steni in jetrih. Poveča sposobnost telesa za izločanje strupenih snovi iz okolja, ki so lahko tudi posledica kemoterapije ali drugih vzrokov.

Drugi način razstrupljanja je ricinusovo olje. Uporablja se kot dodaten stimulator pretoka žolča in za povečanje sposobnosti jeter za filtriranje krvi. Poleg tega prebavni encimi povečujejo absorpcijo snovi.

Sokovi in prehrana

Priprava soka je bistveni sestavni del GT. Da bi zagotovili zanesljive rezultate, mora pacient kupiti ustrezen sokovnik. Iz raziskave dr. Gersona je razvidno, da mora imeti bolnik z rakom dvostopenjski sokovnik z ločenim mlinčkom in hidravlično stiskalnico. Enostopenjski sokovnik ne zagotavlja enake kakovosti encimov, mineralov ter mikrohranil. Drugačni sokovniki se lahko uporabljajo le za vzdrževanje zdravja ali pri nerakavih diagnozah.

Prehrana pri GT je pri terapiji bistvenega pomena in ima naravno visoko vsebnost vitaminov, encimov, mikrohranil in zelo nizko vsebnost natrija in maščob.

Prehrana vključuje trinajst kozarcev svežega soka iz surovega korenja, jabolk in zelenolistne zelenjave iz ekološke pridelave, tri vegetarijanske obroke iz sveže pripravljenega in ekološko pridelanega sadja,zelenjave in polnozrnatih žitaric. Tipičen obrok vključuje solato, kuhano zelenjavo, pečen krompir, zelenjavno juho in sok.

Vsi prehranski dodatki, ki se uporabljajo pri GT, so biološkega in organskega izvora. Zelo pomembno je tudi tisto, česar ne smemo uživati. Npr. nobene hrane živalskega izvora, nobene zapakirane, konzervirane in v naprej pripravljene hrane, sladkorja, moke, soje, jagod, avokada, kumaric, fižola, olj, oreščkov, popra, alkohola …

Če kdo trdi, da ne obstaja dieta za raka oz. katero drugo kronično bolezen, mu dajte mojo telefonsko številko. To je laž. Obstajajo zelo dobre diete za raka. Z mnogimi sem se rokoval, ki so zaradi ekstremne spremembe v prehrani ozdraveli. Lahko dokažem nasprotno. Zbral sem dovolj primerov in te paciente osebno poznam. Kadar govorimo o hranilih, potem hkrati govorimo tudi o energiji. (Lothar Hirneise)

Lothar Hirneise je priznani raziskovalec raka, predsednik nemškega združenja Ljudje proti raku. V Nemčiji je znan po svojem znanem E3 programu za zdravljenje rakavih bolnikov. Njegova zadnja knjiga ‘Kemoterapija zdravi raka in Zemlja je plošča’ je v Nemčiji v le nekaj mesecih postala knjižna uspešnica. V knjigi so objavljeni rezultati njegovih raziskav o več kot stotih alternativnih terapijah raka, prav tako pa tudi njegove osebne izkušnje, zaključki in modrost, ki si jih je nabral ob srečanjih tako s številnimi rakavimi bolniki kot tudi s preživelimi pacienti. Terapija, ki jo priporoča tudi on, je Gersonova terapija.

(Nikomur ne svetujem, naj opusti konvencionalno zdravljenje. Vsak se odloči sam zase. To je le moje mnenje, ki je posledica videnih in slišanih študij, raziskav neodvisnih laboratorijev, priznanih zdravnikov in številnih obolelih za rakom in drugimi novodobnimi boleznimi, ki si pomagajo tudi po drugačni poti. Vsekakor upoštevajte navodila vašega zdravnika, vendar ne pozabite na priporočeno prehrano in možne dodatke. Marsikaj lahko naredite tudi sami.)

Alja Dimic, Center za prehranske terapije Holistic

Stres in njegove posledice

Koristen obrambni mehanizem, ki je človeka v pradavnini ohranjal pri življenju, je v sodobnem okolju postal problematičen. Medtem ko je kratkotrajni stres pozitiven in nas celo spodbuja k dejavnosti in ustvarjalnosti, je dolgotrajna podvrženost stresu vzrok za pojav marsikatere bolezni.

Kaj je stres?

Strokovnjaki stres opredeljujejo kot odgovor organizma na zunanje okoliščine oziroma kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Gre za mehanizem, ki je človeku v pradavnini omogočil, da se je primerno odzval na nevarnosti v okolju. Posledica stresa je psihična napetost. Ta povzroča fiziološke procese, ki so za organizem, če jim je dolgotrajno izpostavljen, lahko nevarni. Že dolgo velja, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje pozitivno vplivajo na obrambne sposobnosti telesa. S tem področjem se ukvarja psihonevroimunologija, veda, ki raziskuje vpliv razpoloženja in duševnosti na telesno zdravje. Dokazano je, da stres poslabša simptome pri rakavih boleznih, luskavici, revmatoidnem artritisu, astmi in kronični vnetni bolezni črevesja. Še posebej nevaren za zdravje je kronični stres, ki je posledica dolgotrajne neizogibne izpostavljenosti stresorjem ali posledica povečane nagnjenosti k stresnemu odzivu. Kronični stres povzroča motnje spomina in učenja, duševne bolezni (anksioznost, depresija, samomorilnost), presnovne in srčno-žilne bolezni (debelost, hipertenzija, ateroskleroza) in nagnjenost k zasvojenosti.

Kaj se v telesu odvija ob stresu?

Stres se prične, kadar naletimo na katerega od stresorjev. Stresorji so ovire, zahteve, obremenitve ali izzivi, ki sprožijo stres. Poznamo stresorje ozadja (npr. vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, pomanjkanje materialnih dobrin), osebne stresorje in kataklizmične stresorje, ki doletijo udeležence neke katastrofe (npr. poplave, potresa, požara). Ko telo zazna zunanjo nevarnost, se pričneta izločati hormona adrenalin in noradrenalin. Adrenalin pospeši srečni utrip, krvni obtok v mišicah, ritem dihanja in znojenje, poviša vrednost sladkorja in maščob v krvi in zmanjša dejavnost prebavil. Nekateri stresorji, na primer stresorji, ki jih uvrščamo med kataklizmične, delujejo enako na vse ljudi. Na splošno pa velja, da se stresorji od človeka do človeka razlikujejo. Prav tako se razlikuje tudi prag stresa pri posameznem človeku. Kako občutljivi smo na stres, je odvisno od več različnih dejavnikov, tudi od dednosti.

Sodobno življenje in stres

Problem življenja v sodobnem svetu je, da naše telo zazna nevarnost in nas nanjo opozori, tudi ko realne življenjske nevarnosti ni. Prej opisan proces se sproži ob priložnostih, kot je pogovor pri šefu v službi, v prometu (tudi ko nismo fizično življenjsko ogroženi) ali v drugih podobnih okoliščinah. Zdi se, da je v sodobnem načinu življenja takšnih okoliščin še posebej veliko, kar je paradoks, če pomislimo na to, da živimo v resnici veliko bolj varno življenje, kot so ga živeli ljudje v pradavnini. Predvsem na količino stresa vlivajo spremembe, le-tem pa smo v sodobnem svetu kar naprej izpostavljeni. Kljub temu pa je zmerna količina stresa v našem vsakdanu tudi danes pozitivna. Prav stres je namreč tisti, ki nas spodbudi, da ob priložnostih, kot so izpiti, razgovori za službo, nastopi pred množico, damo vse od sebe. Problem je, kadar se koristen stres zaradi različnih dejavnikov prevesi v škodljivega in nas ne spodbudi k boljšemu delovanju, pač pa nas ohromi. V takšnih primerih se moramo vprašati, zakaj se to dogaja, in se čim prej poučiti o načinih, s katerimi bomo lahko odpravili težavo. Mnogo tovrstnih težav dandanes izhaja iz izgorelosti oziroma dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom. Gre torej za težavo, ki je povezana z določenim življenjskim obdobjem in jo je mogoče z nekaj znanja odpraviti.

Zdravljenje stresa

Naučiti se kontrolirati stres je izziv, ki se ga moderni človek, ki želi živeti dolgo in zdravo življenje, enostavno mora lotiti. V Ameriki stres zdravijo na posebnih klinikah, v Evropi pa se raje zatekamo k tečajem upravljanja s stresom. Ker je stres zelo subjektiven pojav (kar je za nekega človeka stresor, je za drugega lahko popolnoma nemoteče), so tudi načini konstruktivnega soočanja s stresom od človeka do človeka različni. Terapije, s katerimi je mogoče učinkovito blažiti stres, so akupunktura, ayurveda, Bachova cvetna terapija, homeopatija, masaža, reiki joga in še nekatere druge. Pomagate si lahko tudi z obiskom psihologa ali terapevta. Večina tehnik za soočanje s stresom vključuje 5 osnovnih receptov: globoko dihanje, poslušanje pomirjujoče glasbe, smeh, menjava okolja (lahko tudi zgolj sprehod iz ene sobe v drugo) in vizualizacija samega sebe v neki ugodni situaciji. Kadar smo pod stresom, se bomo najhitreje znebili negativnih občutkov s pomočjo telesne dejavnosti. Najhitreje učinkujejo ‘kardio’ dejavnosti, kot so hitra hoja, tek, plavanje ali telovadba. Dobro je, da naštete tehnike kombinirate s sproščanjem. Tehnik sproščanja se lahko naučite na tečajih joge, načine sproščanja pa vam lahko predstavi tudi terapevt.

Okrepite protistresno obrambo s pravilno prehrano

Svojo vlogo v procesu soočanja s stresom ima tudi prehrana. Določena prehrana ugodno vpliva na moč živčnih celic. Živčne celice so v sodobnemu svetu deležne izjemno velike količine dražljajev, zato ni nič čudnega če postanejo izčrpane. Za lažje prenašanje vsakodnevnih stresov so krepki živci nujno potrebni. Pomemben izvor energije za delovanje živčnih in možganskih celic so sladkorji, zelo pomembni pa so tudi cink, magnezij, holesterol, lecitin, beljakovine in B vitamini. Od cinka sta med drugim odvisni sinteza serotonina, hormona, ki nam omogoča občutke sreče, in proizvodnja melatonina, hormona epifize, ki upravlja s procesom staranja, krepi imunski sistem ter upravlja našo notranjo uro. Vitamini iz skupine B pomirjajo, blažijo bolečino in izboljšujejo prekrvavitev, predvsem pa delujejo proti stresu in ščitijo živčne celice. Vsaka od naštetih snovi ima pomembno vlogo pri krepitvi živčnih celic, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči razdraženost, slabo koncentracijo, slabo razpoloženje in večjo dovzetnost za stres.

Domači pripravki proti stresu

Naj bodo farmacevtski pripravki zadnje, po čimer posežete v primerih, ko menite, da se soočate s stresom, razen če vam tako naroči zdravnik specialist. Pomirite se s tehnikami sproščanja ali pa uporabite katerega od domačih naravnih izdelkov, ki so jih v ta namen uporabljale že naše babice.

Čaj proti stresu

• 1 žlička koprovih semen
• 2 dcl vode
• žlica medu

Zdrobite koper. Zdrobljeno maso prelijte z vrelo vodo. Pustite pokrito 10 minut, nato precedite in osladite z medom.

Bezgovo mleko

• 2–3 sveži bezgovi cvetovi
• 2 skodelici mleka
• cimet
• žlička medu

Bezeg namočite v hladno mleko. Mešanico počasi segrevajte na štedilniku 5 minut. Odstavite in dodajte cimet in med.

Mleko s hmeljem

• 2 žlički hmelja
• 1 skodelica mleka
• 1 žlička medu

Zakuhajte hmelj v mleku, dodajte med. Odstavite s štedilnika, pokrijte s pokrovko in pustite stati 10 minut. Precedite in popijte pred spanjem.

Tinktura iz baldrijana

• 40 g svežih ali sušenih koreninic baldrijana
• 200 ml 70-odstotnega alkohola

Koren zmeljite v mešalniku, dajte v kozarce za pripravo ozimnice in tesno zaprite s pokrovom. Pustite stati najmanj 2 tedna. Precedite skozi tanko krpo. Nalijte v temno steklenico in tesno zaprite. Uporabljajte po potrebi, a ne več kot nekaj kapljic naenkrat.

Predlog za uvedbo trošarin na živila živalskega izvora

V pripravi je nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020. V okviru te nadgradnje je predvidena tudi uvedba trošarin na nezdravo hrano. Kateri izdelki bi bilo zajeti v sistem trošarin, še ni dokončno odločeno, zaenkrat je govora o slaščicah in sladkih pijačah. (Dnevnik, 1.8.2011)

Možnost, da bi obdavčili tudi druga živila obstaja, saj bo delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje preučila, kakšne so možnosti obdavčitve še za nekatera druga živila, npr. živila z visokim deležem nasičenih maščob (margarino, živalske maščobe in mlečne izdelke z visokim deležem maščob).

Društvo za zaščito živali predlaga, da se trošarine uvedejo tudi za živila živalskega izvora, še posebej za tista, ki vsebujejo veliko škodljivih nasičenih maščob, saj so ta živila nezdrava. Poleg tega predlagajo, da se v tem smislu dopolni dokument o nadgradnji zdravstvenega sistema do 2020.

Vedno več je spoznanj o tem, da so nekatera živila škodljiva. Tega se vedno bolj zavedajo tudi mnoge države in ne samo institucije civilne družbe. Tako bo Madžarska uvedla davek na hrano in pijačo, ki vsebuje visoke stopnje soli in sladkorja, Danska je že uvedla postopni dvig davkov na živila z visoko vsebnostjo sladkorja in maščob, ZDA so uvedle davke na pijače z dodanih sladkorjem, Romunija pa je dodatno obdavčila nekatera nepriporočljiva živila.

Med nezdrava živila sodijo, ne samo zaradi velikega deleža škodljivih maščob, tudi živila živalskega porekla. Gre za meso, mleko, jajca in nekatere proizvode iz teh živil. Zanje je namreč dokazano, da so rizični faktor za mnoge bolezni, poleg tega pa je živinoreja, iz katere prihajajo omenjena živila, okoljsko in podnebno zelo uničujoča. Seveda pa ne moremo pozabiti neizmernega trpljenja živali, ki živijo na farmah množične živinoreje in bedno v grozljivih mukah končajo v klavnicah. O vsem tem v nadaljevanju.

O mesu in drugih živilih z vidika zdravja ljudi.

Meso je iz fiziološko-prehrambnega vidika odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da brezmesna, vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno pokritje potreb po hranilnih snoveh, kar seveda velja tudi za vegansko prehrano. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem pritisku, revmi, motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski način življenja eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh. V pestri vegetarijanski prehrani je vse, kar človek potrebuje za svoje življenje. “Vsekakor je lahko pravilno zasnovana vegetarijanska prehrana povsem zdrava oziroma uravnotežena in varovalna” (prof. dr. Dražigost Pokorn, ONA, 30.11.2004).

Vse to velja tudi za prehrano otrok. Nobena znanstvena študija npr. ni dokazala, da bi dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno hrano, primanjkovalo železa ali česa drugega. Meso ni več del življenjske moči, kot se je več desetletij glasila deviza. Na svetu obstajajo narodi, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko, kar je tudi dokaz o tem, da meso ni nujno za življenje. Meso lahko povzroča sladkorno bolezen, saj ima mnogo nasičenih maščobnih kislin, prekomerno težo, k čemur pravtako pripomorejo nasičene maščobne kisline – prekomerna teža med drugim velja za rizični faktor pri obolenjih srca in krvnega obtoka, pri srčnem infarktu, kapi in motnjah v prekrvavitvi. Meso lahko škoduje tudi kostem, saj mesni proizvodi vsebujejo povprečno več fosforja kot kalcija. Pozabiti tudi ni mogoče, da je meso rizični faktor za mnoge vrste raka in da uživanje mesa pospešuje razna vnetja in depresije. V zvezi s tem je neka študija (Interesting Iron study) o problemih hem železa  pokazala, da je povišana količina hem železa (izvor: rdeče meso, perutnina, ribe) rizični faktor za nastanek raka na debelem črevesju (železo spodbuja nastanek prostih radikalov in poškodbe dednine celic in je povezano z rizikom nastanka raka). Študija je tudi pokazala, da je IZVOR železa bistven in da železo rastlinskega izvora ni povezano z nastankom rakastih obolenj. Druga študija pa je pokazala, da hem železo povečuje riziko nastanka bolezni srca in ožilja, ker hem železo deluje kot pro-oksidant in spodbuja reakcijo med LDL holesterolom (slabi holesterol) in kisikom, pri čemer nastajajo obloge na stenah žil.

Več študij, predvsem iz Prage (Karlova univerza), pa tudi Univerz Oxford in Maryland, je pokazalo, da okužba s toksoplazmo (zajedavci v možganih), ta pa se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost. Okuženi s toksoplazmo so se v svojih osebnostnih lastnostih razlikovali od oseb brez parazitov v možganih in to v negativno smer. Ker se okužba s toksoplazmo najpogosteje prenaša z mesom, kot že navedeno, se postavi vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinese k razpadu vrednot v naši družbi. Nevarnost latentne toksoplazme se podcenjuje, čeprav lahko zaradi pogostosti (med 30 in 70% v zahodnih državah) predstavlja resen problem za zdravstvo.

Leta 2003 je bila v PNAS-online objavljena študija znanstvenikov Univerze Kalifornija. Raziskovalci so odkrili, da človekova presnova pri uživanju rdečega mesa (govedo, prašič, ovca) prejme določene telesu tuje molekule in te nalaga v različna tkiva. Pri teh molekulah gre za povezanost sladkorja z oznako N – Glycolyneuraminsko kislino (Neu5Gc), ki se nahaja na površini membrane celic. To substanco tvorijo samo sesalci, človekova presnova te sladkorne povezave ne more proizvesti. Posebno velike količine so v mesu govedi, svinj in ovc. Tudi mleko in sir vsebujeta to povezavo v manjših količinah. V krvi testiranih oseb je bilo najti protitelesa, ki reagirajo z Neu5Gc molekulami. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila proti tej molekuli imunska reakcija. Same molekule Neu5Gc so bile najprej dokazane v različnih rakastih tkivih, pozneje pa so jih našli tudi v krvnih žilah in celicah sluznice. Pri tej študiji je pomembno to, da je bilo prvič znanstveno neoporečno dokazano, da človekovo tkivo sprejme molekule iz zaužitega mesa in pri tem nastane imunska reakcija. Človekov imunski sistem obravnava molekulo Neu5Gc kot škodljivega vsiljivca. Raziskava učinkovito pokaže na dejstvo, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Očitno je, da človekovo telo preko imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi;
Tudi znana »Kitajska študija« (projekt o prehrani in zdravju Kitajska-Oxford-Cornell) kaže jasne povezave med uživanjem mesa in boleznimi. Ljudje, ki so v prehrano vključevali največ rastlinskih živil, so bili najbolj zdravi in običajno niso obolevali za kroničnimi boleznimi.

Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske univerze Loma Linda tudi dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco.
Podobno velja tudi za mleko. Iz mnogih znanstvenih raziskav izhaja, da je mleko, predvsem predelano, rizični faktor za: osteoporozo (ljudem se prikazuje, da kravje mleko varuje pred mehčanjem kosti, vendar so raziskave pokazale ravno nasprotno: visoko beljakovinska hrana, kot npr. mleko, povzročajo izgubo kalcija in s tem povečujejo možnost obolenja za osteoporozo), raka (na prostati, debelem črevesu, danki, jajčniki, rak na prsih …), bolezni srca in ožilja, artritis, alergije, diabetes tipa 1, pomanjkanje železa, multiplo sklerozo, Parkinsovo bolezen (predvsem pri moških).

Jajca lahko povzročajo alergijo, vsebujejo pa tudi mnogo holesterola. V njih so lahko tudi salmonele, še posebej, če pokvarjene oz. prestare. Kot vsako živilo živalskega izvora, so tudi jajca, zaradi nenaravnega poseganja v življenje, sama po sebi škodljiva.
Na splošno sta vegetarijanski in veganski način prehranjevanja priporočljiva oz. ustrezna za vse starostne skupine. Ob tem bi navedli stališči dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada): Stališče ADA in DC je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom.
Glede na navedeno je jasno, da so živila živalskega porekla zelo nezdrava in rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, ki so celo v porastu. Zato je popolnoma upravičeno že iz tega razloga, da se na omenjena živila uvede trošarina in to zelo visoka. Seveda pa bi bila še boljša rešitev prepoved proizvodnje živil živalskega porekla.

Uvedbo trošarine pa še dodatno podkrepijo dokazi o tem, kako so živila živalskega porekla škodljiva za okolje in podnebje.

Uživanje mesa, mleka in jajc povzroča tudi globalno trpljenje in okoljsko škodo. Kakšnih 50% svetovne žetve žita pristane v masovnih živinorejskih hlevih industrijskih dežel. Za proizvodnjo 1 kg govejega mesa se potrebuje 9 kg zrnja. Revne dežele so delno prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajajo kot krmilo. Za 200 gramski zrezek pokrmijo do 2 kg žita, ki bi nasitila približno osem otrok. Vsako leto umre za lakoto 50 milijonov ljudi, od tega več milijonov otrok. Če bi industrijske države svojo porabo mesa zmanjšale samo za 10%, bi se lahko dodatno prehranjevalo 100 milijonov ljudi. Nikomur ne bi bilo potrebno stradati. Uživanje mesa vodi do velike okoljske škode. Pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojevke. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Izhlapevanje amoniaka iz gnoja ter gnojevke prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov. Govedo razen tega proizvede letno 100 milijonov ton metana – 20% skupne emisije tega zelo strupenega plina. Delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85%. Proizvodnja mesne prehrane porabi 50% vse pitne vode. Za proizvodnjo kilograma mesa se porabi bistveno več vode kot za en kilogram žita ali zelenjave.

Kmetijstvo, predvsem masovna živinoreja z živili živalskega porekla ima zelo velik delež v skupni bilanci izpustov. O tem kolikšen je delež živinoreje v omenjeni bilanci, so različni podatki: od 18% po mnenju OZN (FAO 2006) do več kot 51% po mnenju dveh okoljevarstvenih znanstvenikov iz Svetovne banke (2009). Ta sta namreč ponovno izračunala in popravila te podatke za World-Watch Institute. Po njunem mnenju je FAO, ki zagovarja povečano potrošnjo mesa po vsem svetu, nekatere podatke »prezrl«, nekatere podcenil in napačno ocenil vire nekaterih emisij. Namesto 7.516 milijonov ton ekvivalentov CO2, ki jih je izračunala FAO, ustvarja živinoreja s svojimi stranskimi proizvodi 32.000 milijonov ton ekvivalentov CO2 letno. Zaključek je: tudi če bi vsi prebivalci Zemlje prešli na alternativne vire energije in četudi bi vse žarnice nadomestili z varčnimi sijalkami in četudi bi popolnoma ukinili ves avtomobilski in letalski promet, bi bili učinki na podnebje še vedno manjši, kot če bi ljudje prenehali jesti meso in bi prešli na rastlinsko prehrano.

„Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje.” To je že pred leti zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Enquete-Kommision, raziskovalna komisija nemškega zveznega parlamenta za zaščito zemljine atmosfere, meni, da največ, kar lahko storite za okolje je, da postanete vegetarijanec. Navaja tudi, da nastane pri sestavinah, ki vsebujejo meso (npr. mesni cmok) 13 kratna količina ekvivalenta CO2 napram sestavinam, ki ne vsebujejo mesa (npr. žitna pečenka).

Zato je nujno potrebno, da se uvedejo trošarine tudi zaradi okoljske in podnebne škode, ki jo povzročajo živila živalskega porekla.

Seveda pa so največje žrtve mesa, mleka in jajc same živali. Na svetu letno pomorijo okoli 50 milijard živali za prehrano ljudi (brez rib), v Sloveniji okoli 30 milijonov, več milijard pa tudi v drugih evropskih državah. Popolnoma nepotrebno in ne samo to, s hudimi posledicami za ljudi. Živali v reji izjemno trpijo. Mnoge kokoši nesnice životarijo svoje kratko življenje v halah brez oken, v skupnih kletkah. Krave so zaprte v ozkih pregradah, v katerih se lahko komaj premikajo. Mnoge prvič zagledajo sonce na poti v klavnico. Svinje redijo v velikih skupinah na mrežastih rešetkah v skoraj popolni temi. Na stotisoče zajcev v strahotnih pogojih čaka na smrt. Mnoge živali so še pri zavesti, ko jih klavec razpara, jim prereže goltanec in odžaga noge. Za ljudi poslastica, za živali okrutna smrt. Prašiče omamljajo z električnimi kleščami, strašne smrti umrejo mnogi, ker omamljanje ne traja dovolj dolgo in se jim pri zavesti polnijo pljuča z vrelo vodo.

Mnogo filmov s to tematiko je naši spletni strani. Tudi pogled v klavnico oz. farmo pove vse. Kdo si želi biti na mestu kravice, ki jo ženejo v klavnico. Kdo si želi biti na mestu prašiča, ki ga z elektriko omamijo pred usmrtitvijo. Ali pa na mestu njegovega sotrpina, ki pri živem telesu doživlja, kako mu vrela voda teče v pljuča, ker omamljanje traja prekratko. In podobno. Verjetno tega človeka ni najti. In vse te živali umirajo popolnoma po nepotrebnem. Človek ne potrebuje živalskih produktov, vse lahko dobi iz drugih virov. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Omenjeno zlato pravilo bi bilo potrebno uporabiti tudi v našem odnosu do živali, kajti, kdo si želi biti na mestu trpečih oz. mučenih živalih. Sedaj še posebej zato, ker tudi znanstveniki ugotavljajo, da imajo živali svojo osebnost. Dokazano je, da živali čutijo in občutijo podobno kot človek, sposobne so tudi kavzalnega mišljenja in da znajo celo šteti, kot so to pokazale nekatere raziskave. Tudi živali rade živijo, imajo svoje družine, se veselijo, so žalostne in podobno. Ravnajo tudi moralno, kar pomeni, da tudi one razumejo bistvo vrednot. Imajo svojo dušo, ne glede na ta, da jim jo cerkev ne priznava. V 21. stoletju je že čas, da se človek civilizira in prenehaja uživati mrhovino.

Kako velika naj bi bila trošarina na živila živalskega porekla? Tako velika, da bo vanjo zajeta realna cena teh proizvodov. To pa pomeni, da morajo biti v trošarini zajeti vsi okoljski in podnebni stroški, ki jih povzročajo živila živalskega porekla, pa tudi vsi stroški zdravljenja bolezni, ki jih povzročajo ali pri njih sodelujejo omenjena živila.

Zavedanje o škodljivosti živil z visoko vsebnostjo maščob je torej že prisotno v razmišljanju nekaterih državnih organov. Zato je sedaj že nastopil čas, da se nezdrava živila močno dodatno obdavčijo in na ta način zmanjša ali pa celo odpravi škoda, ki jo povzročajo.

Avtor/vir: Vlado Began, Varuh pravic živali,
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Bolezni se rojevajo v kislem okolju

Vsak izmed nas je že kdaj obležal zaradi te ali one bolezni, in prav gotovo nisem edina, ki mi med okrevanjem ni pasalo kaj dosti jesti, kajne? To, neke vrste naravno postenje, namreč, je naraven proces, ki se v telesu sproži zato, da omogoča čimhitrejše okrevanje, ki je pravzaprav posledica razstrupljanja, torej čiščenja telesa.

Ko se namreč v telesu nabirajo najrazličnejši strupi, ki jih vanj vnašamo s hrano, kozmetiko, z dihanjem, s stresom, z nezdravimi razvadami … le to počasi postaja  zakisano, in če dopustimo, da se tako stanje dalj časa nadaljuje in stopnjuje, bomo kaj kmalu dopustili razvoj neprijetnih bolezni. Kako torej poskrbeti, da bo naše telo čimmanj zakisano in posledično čimbolj zdravo?

Najprej moramo par besed nameniti pH skali, s pomočjo katere merimo kislost, oz. bazičnost določene snovi. Na njen so števila od 0 do 14. 7 predstavlja nevtralno okolje, vse kar je nad 7 je bazično, in vse pod 7 je kislo. V kemijo se prav globoko ne bomo spuščali, a vseeno naj preprosto povemo le, da pH skala pove, koliko kisika je pravzaprav v naši krvi. Ko je kri preveč kisla, v njej ne bo dovolj kisika, in temu bo seveda primerno tudi počutje in stanje vseh ostalih organskih sistemov v telesu. Vsak organ ima sicer svoj optimalni pH, a če se osredotočimo na kri, mora njena pH vrednost znašati 7,35, kar je malenkost bazično. To vrednost telo sicer nenehno kontrolira in jo ohranja, saj če se pH vrednost krvi spusti pod 7 ali dvigne nad 7,45, telo ne more več delovati.

Danes je večina ljudi preveč zakisanih, saj je nezdravo hrano z ogromno rafiniranega sladkorja, bele moke, maščob, poleg tega poje veliko mesa in mlečnih izdelkov, popije preveč alkohola, kave in drugih ‘poživil’, ter se neuspešno bori s stresom. Zakisanost organizma se najprej kaže kot utrujenost, pomanjkanje navdušenja nad življenje, razdraženost, slabše spanje, oslabljen imunski sistem. Če pa dovolimo, da postane kronična, potem smo na dobri poti k bolj resnim obolenjem, kot so rak, sladkorna bolezen, artritis, alergije … Telo se bo sicer nekaj časa prizadevalo in se bo skušalo znebiti kislin, vendar žal je to mogoče samo do neke meje. In kako lahko telo izloči kisline? Lahko jih s potom odstrani skozi kožo, jih izloči z urinom, skozi izdihan zrak, ali pa jih preprosto ‘zapakira’ kot odvečno telesno maščobo. Druga možnost pa je, da jih skuša nevtralizirati s pomočjo bazičnih mineralov, kot je na primer kalcij. Le-tega pa za to delo črpa iz kosti in zob, kar pa se že sliši ne preveč zdravo, kajne? Kako torej poskrbeti, da bo telo čimlažje ohranjalo pravilno pH vrednost in bilo tako zmožno ohranjati najboljše zdravje?

Največ lahko naredimo s pravilno, zdravo, naravno in uravnoteženo prehrano. Večina sadja in zelenjave ugodno vpliva na ohranjanje ravni pH vrednosti v našem telesu, zato je pametno, da ju v svoje jedilnike vnesete čimveč. Tu velja omeniti, da sadje, ki je kislega okusa, ne zakisa organizma, saj okus pri tem ni pomemben. Pomembno je, da po presnovi zaužite hrane v telesu ostane bazičen in ne kisel ‘prah’. Če torej želite ohranjati svoje zdravje, je dobro, da v svojo prehrano vnesete vsaj 60 % žive hrane, če pa je vaš namen v prvi vrsti čiščenje organizma in ponovno iskanje ravnotežja, potem morate odstotek žive hrane še bistveno povečati, in sicer na vsaj 80 %.

In kaj je živa hrana? To je hrana, ki je do nas prišla direktno z narave, torej ni nikakor drugače obdelana, kot zgolj nabrana in servirana. Tu seveda govorimo o sadju, zelenjavi in kalčkih. Za nekoliko raznolikosti in  za potešitev želje po bolj ‘težki’ hrani, lahko dodajate še ostalo presno hrano, kot so semena, oreščki, suho sadje in super živila, vendar z njimi ni dobro pretiravati, saj vsekakor ne pripomorejo k razkisanju organizma.

Za konec pa dodajam še preprost recept, s pomočjo katerega boste enostavno povečali vnos zelenjave.

Polnjeni paradižniki

Sestavine za eno porcijo:

• 2 velika paradižnika
• pest sveže špinače ali blitve
• ½ bučke
• ¼ čebule
• strok česna
• 1 žličko hladno stiskanega olivnega olja
• ščepec soli
• ščepec popra

Način priprave:

1. Bučko narežite na kockice, špinačo, česen in čebulo pa nasekljajte.
2. Vse skupaj dajte v večjo posodo, dodajte olje, sol in poper, ter dobro premešajte.
3. Nato odrežite vrhova paradižnikov in izdolbite sredico, ki jo dodajte zelenjavni mešanici
4. Paradižnika napolnite z zelenjavno mešanico in postrezite.

Pa dober tek!

Teja Fidler Makoter
www.presno.si

Razstava o zajedavcih v dunajskem Prirodoslovnem muzeju

Nova razstava v dunajskem Prirodoslovnem muzeju »Zajedavci – Life undercover« prikazuje parazite, ki človeku povzročajo številne bolezni in nevšečnosti, imajo pa tudi pozitivne učinke v medicini. Svet parazitov, prikazan s pomočjo pravih živali, modelov v naravni velikosti in fotografij, je na ogled od 1. junija do 12. septembra 2011.

Zajedavci so lahko različne živali, od enoceličarjev, insektov in črvov do ptičev in sesalcev. Skupno jim je to, da so glede prehranjevanja in razmnoževanja odvisni od svojih gostiteljev. Več kot 50 zajedavcev se je »specializiralo« samo za človeka kot gostitelja in ga lahko močno ovirajo v življenju, saj prenašajo številne bolezni. Nekateri izmed njih pa imajo v medicini tudi pozitiven učinek, saj jih uporabljajo pri izdelovanju mazil za lajšanje avtoimunskih bolezni in alergij.

Razstava ne prikazuje le načina življenja zajedavcev, ampak tudi vedno večji pomen klimatskih sprememb in globalizacije ter s tem povezanega širjenja parazitov. Obiskovalci izvejo, kje lahko pridejo v stik z njimi, pa naj bo to preko domačih živali, med potovanjem po tropskih krajih ali preko neprekuhanih jedi.

Da bi se prilagodili na razvoj svojih gostiteljev, so zajedavci skozi evolucijo razvili osupljive strategije preživetja. Metljaj na primer, ki živi v ovcah, uporabi dva vmesna gostitelja, preden pride do končnega gostitelja: polža in mravljo. Ko se naseli v mravlji, vpliva na njeno obnašanje, da ta spleza na travno bilko, se zagrize vanjo in čaka, da jo skupaj s travo poje ovca.

Dieta z lanenimi semeni

Dr. Budwig trdi, da je ta dieta tako kurativna kot preventivna. Zdravnica pravi, da je odsotnost linolkislin (kar je pogosto v zahodni dieti) vzrok nastanka oksidaze, ki povzroča nastanek raka in mnogih drugih kroničnih bolezni.

Teorija pravi: uporaba kisika v organizmu je lahko stimulirana s sestavinami v proteinih, ki vsebujejo žveplo, kar neredi olje topno v vodi. Ti proteini so prisotni v siru, lešnikih, čebuli, poru, česnu in še posebej v skuti. Pomembno je uporabljati samo hladno stiskana olja bogata z linolično kislino, kot je sončnično, sojino, koruzno, orehovo in laneno olje. Takšna olja moramo zaužiti s pravo hrano, ki vsebuje prave proteine (vsebujejo žveplo), drugače pride do nasprotnega učinka in nastaja škoda na telesu.

Najboljša kombinacija je skuta in laneno olje. Laneno olje naj bo sveže stisnjeno. Hrana, ki vsebuje naravni sladkor kor so dateljni, fige, hruške, jabolka in grozdje je tudi zelo dobro za dieto. Prav tako je zdravilen med. Sintetični vitamin ni A ni primeren, ker vsebuje oksidacijske produkte, zato pridobimo vitamin iz korenja (karotin kot provitamin A). Vitamin B pridobimo lahko iz mleka, jogurta in kvasa.

Ta dieta je dobra za vse vrste kroničnih bolezni kot so recimo srčne bolezni, žolčne bolezni, diabetes, artritis, tumorji. Prav tako izboljša sluh in vid. Dieta je primerna za otroke. Pacient ne uživa nobene hrane prvi dan razen 250 ml lanenega olja skupaj z medom in stisnjenimi svežimi sokovi brez dodanega sladkorja. Če je oseba zelo bolna, lahko dodamo šampanjec prvi dan namesto soka in ga zaužijemo skupaj s lanenim oljem in medom. Šampanjec zelo hitro absorbiramo in ima resen namen pri tej dieti.

• SLADKOR JE PREPOVEDAN. Lahko uporabite grozdni sok ali kakšen drug sveže iztisnjen sok kot sladilo.
• Druga prepovedana hrana je: Vse živalske maščobe, vsa komercialna solatna olja (vključena je komercialna majoneza), vso meso, maslo, margarina,
• Sveže stisnjeni sokovi iz zelenjave ali sadja so zelo dobri – korenje, zelena, jabolka, rdeča pesa.
• Trikrat dnevno obvezno popijte topel čaj – metin, šipkov ali grozdni čaj – sladkano samo z medom.

Ena skodelica črnega čaja pred poldnevom je prav tako dobra.

Kako pripraviti namaz

Vlijte 250 ml lanenega olja v skodelo in dodajte 450 g skute z malo maščobe in 4 žlice medu. Zmešajte vse sestavine v kuhinjskem mešalcu in dodajte toliko malo mastnega mleka, da se sestavine lepo premešajo. Mešajte 5 minut, dokler ni opaziti krogov olja, oziroma dokler se olje popolnoma ne premeša s sestavinami.

Kot alternativo lahko uporabite jogurt namesto skute v razmerju 30 gramov jogurta in 1 žlica lanenega olja. Lahko uporabite jogurt namesto skute v razmerju 30 g jogurta, 1 žlice olja in 1 žlice medu in vse skupaj premešajte. Ko je laneno dobro premešano ne povzroča driske, čeprav ga zaužijemo v večji količini. Kemično reagira z žveplom v proteinih skute ali jogurta.

Vir: Dan C. Roehm, M.D. FACP

Zdravljenje jagod

Sadike jagod, ki so bile že lansko rastno dobo okužene z rdečo listno pegavostjo ali belo listno pagavostjo, so ob novi rastni sezoni ponovno v pegah.

Tudi, če smo zasnovali nov nasad jagod, smo lahko kupili že okužene sadike in se bodo pege komaj pojavile. Zaradi združevanja peg se listi jagod lahko povsem posušijo. Brez listov pa tudi cvetov in sočnih jagod ne bo. Obe glivični bolezni na jagodah lahko preprosto pozdravimo s pripravkom iz kisa. Litru vode primešamo veliko žlico domačega jabolčnega kisa. Jagode zelo dobro poškropimo  z vseh strani, toliko, da bodo na listih nastale kaplje. Postopek ponovimo čez pet dni. Najboljše, da škropimo v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Poleg škropljenja pa moramo obolele liste odstraniti in sežgati ali globoko stran od vrta zakopati.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Klopi in bolezni, ki jih prenašajo

Klopi so majhne, a za človeka lahko tudi nevarne živali. So namreč prenašalci bolezni, ki lahko pustijo za sabo precej hude posledice.

Poznamo več kot 800 različnih vrst klopov na svetu, a na srečo niso vsi ljudem nevarni. Njihovo življenje poteka preko različnih stopenj, in sicer od ličinke, nimfe in odraslega klopa. Ličinke morajo za razvoj nujno dobiti obrok krvi, saj se brez gostitelja ne morejo leviti in preobraziti v odraslo žival. Največ okužb nastane v mesecih od aprila do septembra, ko najdemo največ teh nadležnih bitij tudi na naših hišnih ljubljenčkih.

Klopi se skrivajo v nizkem rastju, pretežno na senčnih in vlažnih travnatih območjih, obronkih gozdov, tudi na travnikih in v mestnih parkih jih najdemo. Na žrtev čakajo dokaj nizko, saj je to zanje odlična pozicija, odkoder se zlahka naselijo na gostitelja. Zajedavci s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zaznajo že šibko telesno toploto, premike in rahel vonj ter na tak način odkrijejo žrtev, na kateri potem s svojimi usti prederejo kožo in se nanjo prisesajo, pa naj gre za človeka, psa, mačko, kravo, ptiča jelena, zajca … Medtem ko prebodejo kožo, izločijo slino, ki vsebuje encime, zaviralce strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik, ki prepreči gostitelju, da bi začutil kakršnokoli bolečino. Ravno zato mnogi sploh ne opazijo, da se je nanje prisesal klop; začutijo oziroma vidijo ga šele, ko je napit s krvjo ali šele na tleh, ko odpade.

Najbolj nevarna je klopova slina, v kateri se nahajajo strupi, ki se preko ugriza prenesejo v človekovo kri in povzročijo bolezen.

Bolezni klopov

Kot že rečeno, so ti zunanji zajedavci prenašalci nekaterih bolezni, od erlihioze in babezioze (okužbi, ki ju lahko zdravimo z antibiotiki), klopi pa so tudi najpomembnejši povzročitelji bolezni, ki sta tudi najbolj poznani, to sta klopni meningitis in borelioza. Pri klopnem meningitisu gre za virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki je lahko tako zelo hudo, da v nekaterih, sicer redkih primerih, nastopi celo smrt. Kadar govorimo o boreliozi, mislimo predvsem na bolezen, ki prizadene več organskih sistemov. Primarni znak je pordela koža, ki začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo.
Kljub temu da kožne spremembe po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, to ne pomeni, da smo zdravi. Zna se namreč zgoditi, da se bolezen izrazi kasneje, šele po nekaj mesecih do enega leta po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje živčevja in mišic, medtem ko se pozne spremembe pojavijo celo leto dni ali celo več let po okužbi, večinoma kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja.

Lymska borelioza

Bakterija povzroči izpuščaj, za tem pa se lahko šele čez teden ali kak mesec pozneje pojavijo različne nevrološke, srčne motnje ali pa težave s sklepi. Kaže se v obliki rdečice na koži, ki se pojavi okrog mesta, ki ga je klop zajel. Ta rdečica se širi v obliki krogov, v sredini pa se pojavlja bledica. To bolezen se da uspešno zdraviti z antibiotiki.

Klopni meningoencefalitis

To je virusna bolezen možganov in možganske ovojnice. V Evropi se običajno pojavi blažja oblika te bolezni, ki povzroča manj kot 1 % smrtnost, medtem ko gre v Aziji za drugačno, veliko bolj zapleteno obliko te iste bolezni, kjer je smrtnost tudi do 25 %. Po inkubaciji, ki traja 7 do 10 dni, se pojavi prva faza bolezni, ki traja pet dni, simptomi, ki v njej prevladujejo, so močan glavobol, utrujenost, bolečine v celem telesu in bruhanje. Pri nekaterih ljudeh se s to fazo bolezen tudi konča. Pri drugih pa pride do druge faze, ki se pojavi po desetih dneh, kjer je videti, da ni več nikakršnih simptomov in da se stanje izboljšuje. Namreč, virus prodre v osrednji živčni sistem, nastanejo vnetje možganskih ovojnic, možganska krvavitev, degeneracije in nekroze nevronov. Pojavijo se bolečine v vratu, glavi, bruhanje, duševne motnje, motnje v vidu itd. Ta faza traja 8 do 10 dni.

Zdravljenje poteka v bolnici. Specifično zdravilo za to ne obstaja, zato je ob analgetikih potrebno tudi počivanje. Za to boleznijo zbolijo najpogosteje poljedelci, gozdni delavci in izletniki. Nevarnost zanjo traja praktično celo leto.

Erlihioza

V zadnjih letih, natančneje leta 1996, smo ravno v Sloveniji našli prvi primer erlihioze v Evropi. To je bakterijska bolezen, katere prenašalci so prav tako klopi. Izvor teh bakterij, imenovanih erlihije, so najverjetneje psi, divjad in glodavci, še posebej pa srne in poljska miš. Po sesanju okužene krvi se bakterije naselijo v slinavkah klopa. Medtem ko je območje klopnega meningitisa omejeno na določena področja, je Lymska borelioza prisotna po celi Sloveniji.

Snovi in strupi v klopovi slini lahko povzročijo še klopno paralizo, nekateri posamezniki pa se na ugriz odzovejo z alergično reakcijo. Zaradi klopa je mogoče, da se pojavi splošna mišična slabotnost, včasih oteženo dihanje, lokalna rdečica, srbenje, pekoč občutek ali, sicer redkeje, bolečina malo preden ali potem ko se klop odstrani. Prvi znaki različnih bolezni se pojavijo šele nekaj dni ali tednov po njegovem ugrizu, zato mnogi zdravniki sprva ne posumijo na bolezni, ki jih prenašajo klopi, saj pacient vmes pozabi, da ga je sploh imel. Zatorej vedno opozorite vašega zdravnika, če vas je ugriznil klop, tudi če se je to zgodilo že precej časa nazaj. Morda ste ga dobili med kampiranjem ali hribolazenjem, pa niti ne veste …

Vsekakor so vročina, otopelost, srbečica, zmedenost, šibkost, bolečine in zatekanje v sklepih, pospešeno bitje srca, glavobol, zasoplost in slabost ter bruhanje znaki, ki so lahko pokazatelj različnih bolezni, ki jih klopi prenašajo. V tem primeru poiščite medicinsko pomoč, prav tako obiščite zdravnika, kadar ne boste mogli ali znali odstraniti vsiljivca iz vaše kože ali pa vam bo po poskusu odstranitve v koži ostala le še njegova glava. Še posebej pozorne na te krvosese živali bi morale biti nosečnice, saj jemanje nekaterih tablet za preprečitev bolezni lahko škodujejo še nerojenemu otroku.

Kako ukrepamo?

Pogosta metoda za odstranjevanje klopa je uporaba petroleja, olja ali bencina, ki pa ni najbolj primerna, saj lahko v trenutku, ko klopa s tem pokapljamo, zaradi tega izloči še več sline v človekovo telo. Strokovnjaki svetujejo, da je potrebno čim prej počasi in previdno odstraniti tako trup, glavo in dele klopovih ust, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo hujšega vnetja. Vzemite posebno pinceto za odstranjevanje klopov, zaščitite si roke z rokavicami in s pinceto pograbite klopa čim bližje koži. Počasi povlecite navzgor, dokler ne odpade. Sukanje ali obračanje klopa ne olajša odstranitve, saj ima ta drobna živalca nazobčana usta in ob tem nastane večja verjetnost, da bo kakšen del klopa ostal zarit v vaši koži. V tem primeru vam bo moral pomagati zdravnik, ki vam bo odstranil kar je še ostalo zarito v koži, da bi preprečil morebitno okužbo. Rano očistite z milom in vodo ter blagim razkužilom, opazujte mesto ugriza, nanj nanesite antibakterijsko mazilo ter sperite roke ter vse ostalo, česar se je klop dotaknil.

Zaščita pred klopi

Najboljša zaščita pred klopi je, da se izogibajte travnatim terenom in podrastju, kjer je največ teh živali, prav tako uporabljajte različna zaščitna sredstva, še posebej v času sezone. Nosite lahka, dolga in bežno obarvana oblačila, da bi lahko klopa čim hitreje opazili, hlače zataknite v čevlje, vsakič znova po sprehodu pa preglejte sebe in svoje najbližje ter se stuširajte. Takojšnja oz. čim prejšnja odstranitev klopa namreč bistveno zmanjša možnost okužbe.

Naprej »